Pravica do poštenega sojenja

Kaj je pravica do poštenega sojenja?

Pravica do poštenega sojenja zagotavlja pošten sodni postopek. Pravično sojenje pomeni, da sodišče pravilno izvede vse postopke in vse stranke obravnava enako, tako da je samo sojenje pravično in učinkovito, ne glede na odločitev in izid. 

Pravica do poštenega sojenja zajema zahteve za sodišče in njegovo sestavo ter procesna jamstva med postopkom. 

Ta pravica velja za različne vrste postopkov: kazenske, civilne in upravne. 

Zahteve za sodišče

Pravica do poštenega sojenja zahteva, da je sodišče ustanovljeno z zakonom ter da so njegovi sodniki neodvisni in nepristranski. "Ustanovljeno z zakonom" pomeni, da obstaja zakon, ki pojasnjuje delovanje sodišča ter pravila in postopke, ki jih upošteva pri obravnavi zadeve. "Neodvisnost sodnikov" pomeni, da sodniki ravnajo le po zakonu in da nanje ne vpliva nihče drug. Poleg tega "nepristranskost" zahteva, da sodniki ne smejo biti osebno zainteresirani za izid zadeve, ne smejo biti pristranski ali odklonillni.

Procesna jamstva

Pravica do poštenega sojenja vključuje številna pomembna procesna jamstva, ki pomagajo zagotoviti poštenost sodnega postopka. Naslednja jamstva veljajo za vse vrste postopkov:

  • javna obravnava
  • obravnava v razumnem roku
  • enakost orožij
  • dostop do odvetnika ali možnost, da se zastopa sam 
  • obrazložena odločba 

V okviru kazenskega postopka ta pravica pomeni, da se obdolženec šteje za nedolžnega, dokler se mu krivda ne dokaže. 

Poleg tega ima obdolženec v kazenskem postopku naslednja jamstva:

  • da prejme informacije o naravi in vzroku obtožbe
  • biti navzoč pri sojenju
  • ustrezen čas in možnosti za pripravo obrambe
  • varstvo pred samoobtožbo
  • zaslišanje prič 
  • brezplačno pomoč tolmača, če je to potrebno 

Kdo varuje to pravico? 

Država je glavni varuh človekovih pravic, zato mora vsakomur zagotoviti dostop do neodvisnih in nepristranskih sodišč, ki obravnavajo zadeve in upoštevajo ustrezna postopkovna jamstva. Če so pravice posameznika kršene, je lahko odgovorna država, ki mora zagotoviti odškodnino. Vendar je lahko sojenje pošteno in učinkovito le, če udeleženci v njem izpolnjujejo tudi svoje dolžnosti. Na primer, da pridejo na obravnavo in spoštujejo procesne roke. 

Mednarodno priznanje te pravice

Norme, ki varujejo pravico do poštenega sojenja, so bile oblikovane po koncu druge svetovne vojne, ko se je mednarodna skupnost odločila določiti skupne standarde za varstvo temeljnih pravic. 

Leta 1948 je bila sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic, ki v členu 10 navaja 

"Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in obveznostih ter o kakršni koli kazenski obtožbi zoper njega pravično in javno odloča neodvisno in nepristransko sodišče."

Ta pravica je bila pozneje vključena v mednarodne in regionalne konvencije o človekovih pravicah.
 

V kontekstu

Viri

Nazadnje posodobljeno 10/07/2024