Pravica do življenja

Kaj je pravica do življenja?

Vsakdo ima pravico do življenja. Pravica do življenja je ena od temeljnih človekovih pravic in jo zagotavljajo vsi splošni mednarodni instrumenti o človekovih pravicah.

Odbor ZN za človekove pravice je v Splošni pripombi št. 36 navedel:

"Pravica do življenja je najvišja pravica, od katere ni dovoljeno odstopati niti v oboroženih spopadih in drugih izrednih razmerah, ki ogrožajo življenje naroda."

V resnici pa se prikrajšanje za življenje pojavlja v različnih situacijah. Odvzem življenja vključuje tako namerno škodo kot tudi škodo, ki jo je mogoče predvideti in preprečiti. Do nje lahko pride v okviru kriminalnega in strelnega nasilja, prometnih in industrijskih nesreč, degradacije okolja in nesreč, fizičnega in duševnega zdravstvenega varstva, razširjenosti življenjsko nevarnih bolezni, oboroženih spopadov, skrajne revščine, vsesplošne lakote in podhranjenosti. 

Kdo varuje pravico do življenja?

Kot glavni varuh človekovih pravic mora država zagotoviti, da se na njenem ozemlju spoštuje in varuje pravica do življenja.

To pomeni, da lahko:

  • državni uslužbenci uporabijo smrtonosno silo le v zelo redkih primerih, ki morajo biti izjemni, in le takrat, ko je to nujno potrebno.
  • v primerih, ko se predstavniki države zavedajo, da je ali bi lahko bilo ogroženo življenje nekoga, so dolžni storiti vse, kar je razumno mogoče, da ga zaščitijo
  • če je bilo nekomu odvzeto življenje, je država dolžna zadevo preiskati.

Dolžnost države, da varuje življenje, vključuje tudi vzpostavitev pravnega okvira za zagotovitev polnega uživanja pravice do življenja, vključno s sprejetjem pravnih predpisov za zaščito pred vsemi razumno predvidljivimi grožnjami, ki izvirajo iz javnih ali zasebnih subjektov ter organizacij ali državnih organov in struktur, pristojnih za varstvo pravice do življenja.

Ali je odvzem življenja lahko upravičen?

Čeprav je pravica do življenja ena od temeljnih pravic, ni absolutna. Vodilni dokumenti o človekovih pravicah prepovedujejo samovoljen odvzem življenja. To pomeni, da v nekaterih izjemnih primerih odvzem življenja lahko ni samovoljen. To lahko na primer vključuje primere samoobrambe ali uporabe potencialno smrtonosne sile za namene kazenskega pregona. Vendar je treba opozoriti, da mora biti uporaba sile v takih primerih skrajni ukrep in nujno potrebna za zaščito življenja pred neposredno nevarnostjo. 

Mednarodno priznanje te pravice

Norme, ki varujejo pravico do življenja, so bile oblikovane po koncu druge svetovne vojne, ko se je mednarodna skupnost odločila določiti skupne standarde za zaščito temeljnih pravic. 

Leta 1948 je bila sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic, katere 3. člen se glasi:

"Vsakdo ima pravico do življenja, svobode in osebne varnosti."

Pravico do življenja najdemo tudi v vseh najpomembnejših mednarodnih in regionalnih konvencijah o človekovih pravicah.
 

V kontekstu

Viri

Nazadnje posodobljeno 10/07/2024