Kaj je smrtna kazen?
Smrtna kazen je namerna usmrtitev osebe kot pravna kazen za storjeno kaznivo dejanje.
V državah, v katerih je smrtna kazen zakonita, s tem sredstvom ni mogoče kaznovati vseh kaznivih dejanj. Smrtna kazen se lahko izreče le za najhujša kazniva dejanja (npr. umor, posilstvo z oteževalnimi okoliščinami, spolna zloraba otrok).
Na poti k ukinitvi smrtne kazni
Smrtna kazen je bila dolgo časa sprejemljiva kazen: do petdesetih let prejšnjega stoletja jo je uporabljala večina zahodnoevropskih držav. S širitvijo režima varstva človekovih pravic in sprejetjem novih pravnih instrumentov se je v šestdesetih letih 20. stoletja okrepilo gibanje za ukinitev smrtne kazni, ki še vedno vztraja.
Vrednost človeškega življenja je bila v 20. stoletju ponovno pretehtana, zlasti zaradi dveh uničujočih svetovnih vojn. Rezultat tega je bila kodifikacija pravice do življenja in prepoved njegovega samovoljnega odvzema. Kasneje so države naredile še en korak naprej in ukinile smrtno kazen, saj so jo štele za nečloveško in kruto kazen, ki se ne bi smela izrekati niti za najhujša kazniva dejanja. Z drugimi besedami, če obstaja pravica do življenja, ki jo ima vsakdo že samo zato, ker je človek, smrtne kazni ni mogoče uskladiti z njo.
Glavni argument v podporo ukinitvi je možnost napake. Ker je usmrtitev nepovratna, je dokazni standard zelo visok - obstajati mora popolna gotovost, brez kančka dvoma, da je obsojena oseba kriva. V resnici lahko neustrezno pravno zastopanje, postopkovne napake ali pomanjkanje podatkov privedejo do napak v sodbah. Sodišča lahko zadeve ponovno preučijo na podlagi novih dokazov. Če pa je bila oseba usmrčena, ni mogoče ponovno vzpostaviti pravičnosti drugače, kot da se prizna napaka. V takih primerih je smrtna kazen v nasprotju s pravico do poštenega sojenja.
Po podatkih Amnesty International je bila leta 1977 smrtna kazen odpravljena v 16 državah, do konca leta 2021 pa v 108 državah.
V Sloveniji je bila zadnja usmrtitev izvršena leta 1959. Smrtna kazen v Sloveniji je bila odpravljena leta 1989, ko je še veljala za Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ).
opomba 10. oktober je svetovni dan boja proti smrtni kazni
Mednarodno priznanje te prepovedi
Vse države članice Evropske unije so odpravile smrtno kazen. Listina EU o temeljnih pravicah v členu 2(2) določa:
Nihče ne sme biti obsojen na smrtno kazen ali usmrčen.
Evropska konvencija o človekovih pravicah ima dva protokola, ki se nanašata na smrtno kazen:
Protokol št. 6 in Protokol št. 13.
Protokol št. 6 prepoveduje smrtno kazen, vendar dopušča možnost, da se izreče med vojno. Protokol št. 13 prepoveduje smrtno kazen v vseh okoliščinah in v preambuli navaja:
[...] odprava smrtne kazni je bistvena za zaščito te pravice in za popolno priznanje prirojenega dostojanstva vseh ljudi.