Ali je začasna omejitev vaše starševske skrbi zakonita?

Omejitev starševske skrbi mora dopuščati zakon. Družinski zakonik določa, da lahko sodišče enemu ali obema staršema omeji starševsko skrb, če je otrok ogrožen.

Če začasna omejitev starševske skrbi ni dovoljena po zakonu, vam je bila kršena pravica do družinskega življenja. V tem primeru ni treba preučevati drugih vprašanj.

Cilj omejitve starševske skrbi mora biti zaščita legitimnega interesa. 

Edini legitimni interes za njeno omejitev je zavarovanje koristi otroka.

primer Če je starš nasilen, se lahko starševska skrb omeji, da se zagotovi varovanje otrokovega zdravja in interesa za razvoj v varnem okolju.

Če omejitev starševske skrbi nima legitimnega cilja, potem tudi ni zakonita in vam je bila morda kršena pravica do družinskega življenja. V tem primeru ni treba presojati nujnosti in sorazmernosti omejitve.

Omejitev starševske skrbi mora biti potrebna in primerna za zaščito drugih legitimnih interesov, običajno otrokovih.

Pri presoji njene potrebnosti je treba odgovoriti na naslednja vprašanja:

a) Ali je resno ogroženo otrokovo življenje, zdravje ali razvoj?

Prvič, za take grožnje morajo biti na voljo zadostni in konkretni dokazi, na primer zdravniška izjava ali mnenje otroka.

Drugič, oceniti je treba, ali:

• te grožnje povzroča zadevni starš
• bi otrok trpel nasilje tega starša, če bi ostal pri njem

primer Resna grožnja s strani starša, ki bi upravičila takojšnji odvzem otroka, bi bila podana takrat, ko bi obstajal močan sum spolne zlorabe s strani tega starša.

• bi otrok trpel zaradi posledic nezadostne oskrbe, izobraževalnih pomanjkljivosti in pomanjkanja čustvene podpore starša, če bi moral ostati pri staršu

primer Ta zahteva bi bila izpolnjena, če bi bil starš zasvojen z alkoholom in otroku ne bi zagotovil potrebne oskrbe in podpore.

• obstajajo še drugi posebni razlogi, zakaj starš ni sposoben skrbeti za otroka, ki pa niso odvisni od njegovega vedenja 

primer Starš trpi za duševno ali telesno boleznijo, zaradi katere je nemogoče ustrezno skrbeti za otroka.

• bi lahko grožnjo odstranili z zagotovitvijo finančne in socialne pomoči ter učinkovitega svetovanja pristojnih organov, tako da bi otrok lahko ostal pri staršu.

primer Revščina starša in/ali pomanjkanje ustreznih stanovanjskih razmer je vprašanje, ki ga je mogoče rešiti s podporo pristojnih organov in kot tako ni zadosten in zakonit razlog za začasni odvzem starševske skrbi.

pomembno Že samo dejstvo, da bi lahko otroka postavili v ugodnejše okolje za njegovo vzgojo, ni zadosten razlog za začasni odvzem starševske skrbi.

 

b) Ali obstajajo drugi alternativni način za dosego legitimnega cilja, ki manj posegajo v družino?

• Ali je bilo mogoče zagotoviti potrebno finančno in socialno pomoč za otrokovo življenje, zdravje in razvoj?
• Ali je bilo mogoče urediti tako, da bi drugi starš, sorodnik ali ožji družinski prijatelj lahko pomagal skrbeti za otroka?

 

c) Je bila odredba za omejitev starševske skrbi izdana nujno?

Nujno izdana odredba o omejitvi starševske skrbi (nujna odredba) je še posebej huda omejitev pravice staršev do družinskega življenja. Vendar je tak ukrep zakonit, če zanj obstajajo zadostni razlogi.

primer Nujnost konkretne situacije, kot je ogroženost otrokovega življenja in zdravja, zahteva takojšen odziv oblasti.

Oba konkurirajoča interesa – vaša pravica do družinskega življenja in zakoniti interes vašega otroka – morata biti medsebojno uravnotežena, državne ustanove pa morajo najti pošteno ravnotežje. Dovolj mora biti argumentov, zakaj so v konkretnem primeru interesi drugih odtehtali vaše pravice.

Omejitev starševske skrbi je hud poseg, saj za določen čas razdre odnos med staršem in otrokom. Premisleki morajo biti dovolj utemeljeni in tehtni, ter v korist interesa otroka. V postopku tehtanja je treba presojati naslednje vidike:

 

a) Korist otroka

Otrokova korist je, da se ohranijo njegove vezi z družinskimi člani, razen v primerih, ko bi to škodovalo otrokovemu zdravju in razvoju. Pri ugotavljanju koristi otroka v vsakem konkretnem primeru morajo organi upoštevati otrokovo starost, zrelost in želje. Preberite več o načelu koristi otroka.

primer Otrokova želja, da ostane pri starših, ne bo odločilna, če je verjetno, da bo trpel nasilje v družini od zadevnega starša. V takem primeru je treba objektivno presoditi, ali je v korist otroka, če se ga oddalji od tega starša, da bi otroku zagotovili razvoj v varnem in stabilnem okolju.

Otrokova starost, duševno in fizično stanje imajo v postopku odločanja posebno vlogo. Mlajši kot je otrok, večja je možnost, da bo po omejitvi starševske skrbi, ko je otrok dan v varstvo drugega starša, zakonitega skrbnika ali rejnika, s tem vzpostavil tesen odnos. Takrat je morda v korist otroka, da se ti novi odnosi ne prekinejo.

V takem primeru pa se lahko oteži vnovična vzpostavitev omejenega skrbništva in razmerje zadevnega starša z otrokom. Z drugimi besedami, omejitev starševske skrbi v primeru mlajšega otroka lahko privede do odtujitve zadevnega starša z veliko bolj omejenimi možnostmi vnovične združitve in obnove odnosa med staršem in otrokom.

primer Omejitev starševske skrbi v primeru novorojenega otroka je izredno oster ukrep, ki ga je treba sprejeti šele po zelo skrbnem premisleku.

 

b) Kakšne so značilnosti in vedenje starša do otroka in drugega starša?

• Ali starš trpi zaradi bolezni ali zasvojenosti, ki onemogoča ali pretirano otežuje zadostno skrb za otroka?
• Ali je starš zanemarjal otroka, je otroka zlorabljal in/ali bil do njega in drugih družinskih članov nasilen?
• Če starš ima te težave, ali je bil pred omejitvijo starševske skrbi motiviran za zdravljenje in/ali institucionalno pomoč?
• Ali je bil starš motiviran in sodeluje z oblastmi, da bi našli najboljšo rešitev za dani položaj?
• Ali je starš drugemu staršu namerno preprečil stik z otrokom, čeprav pristojni organ ali sodišče nista omejila pravice do stikov?

 

c) Ali je bil starš obravnavan drugače na podlagi nekaterih vidikov, povezanih z njegovo ali njeno osebnostjo?

primer Starševska skrb starša je bila omejena na podlagi njegovih objektivnih značilnosti ali prepričanj, kot so njegova spolna usmerjenost, veroizpoved ali starost.

Če je bilo zgolj dejstvo, da je starševa osebnost, na primer pripadnost določeni veroizpovedi, odločilni dejavnik za omejitev starševske skrbi, gre lahko za kršitev prepovedi neenakega obravnavanja. Vendar pa ne bo šlo za kršitev, če bo organ natančno preučil vse dokaze in ugotovil, da lahko vpliv nekaterih osebnih vidikov ogroža koristi otroka.

 

d) Ali lahko starš po omejitvi starševske skrbi vzpostavi stik z otrokom in uveljavlja svojo pravico do stikov?

Priložnost za stik z otrokom in srečanje z njim, medtem ko je starševska skrb omejena, blaži močan učinek na pravico staršev do družinskega življenja, ki bi ga lahko povzročila omejitev osnovne starševske skrbi.

Preberite več o zakonitosti omejitev starševske pravice do stikov. 

 

e) Ali je bil otrok, ki je bil staršu po omejitvi starševske skrbi tudi odvzet, dan v skrbništvo drugemu staršu, sorodniku ali ožjemu družinskemu prijatelju? 

Tak ukrep je blažja omejitev kot dajanje otroka v skrbništvo nepovezane osebe ali specializirane ustanove. V takih razmerah se je na primer glede pravice do stikov in obiska otroka na splošno lažje dogovoriti in jo tudi uresničevati.

 

f) Je bil postopek odločanja pravičen?

Je bil starš vključen v postopek odločanja?

Vključenost starša zagotavlja, da odločitev ni enostranska in samovoljna. Starš ima pravico:

• biti slišan in da predstavi argumente proti omejitvi starševske skrbi
• biti v celoti obveščen o razmerah in imeti dostop do vseh ustreznih dokazov, ki so jih zbrali organi

Položaj in njegove posledice je treba staršu, ki trpi za duševno boleznijo ali motnjami v duševnem razvoju, pojasniti na način, ki ga razume. To lahko vključuje tudi zagotavljanje pravne pomoči in po potrebi svetovanje in usmerjanje pri iskanju take pomoči.

Če starš nima možnosti, da bi bil vključen in slišan v postopku odločanja, lahko to privede do kršitve njegove pravice do družinskega življenja. Vendar sodelovanje staršev v postopku odločanja ni potrebno v izjemnih situacijah, kot so:

• starša ni mogoče najti
• starševo fizično ali duševno stanje je tako, da ne more razumeti situacije
• v drugih okoliščinah, kjer bi bilo to nemogoče ali pretirano težko. 

 

Ali so oblasti temeljito preučile celotno družinsko situacijo?

To vključuje proučitev vseh dejavnikov in dokazov dejanske, čustvene, psihološke, materialne in zdravstvene narave ter uravnoteženo in razumno presojo koristi otroka in staršev.

 

g) Kako dolgo je trajal postopek odločanja?

Za učinkovito varstvo družinskega življenja je treba o prihodnjih odnosih med starši in otrokom odločiti takoj, ko je to mogoče. Postopka ni dopustno po nepotrebnem zavlačevati zaradi krivde organa.

Preberite več o tem, kako se pritožiti v situaciji, ko vam je bila starševska skrb omejena.