Civilne postopke lahko na sodišču sprožite ali v njih sodelujete v primeru spora z drugo fizično osebo ali gospodarsko družbo. Spor mora biti zasebne narave. Nanašati se mora na primer na pogodbo, plačilo odškodnine, dedovanje ali zakonsko zvezo.
V civilnih postopkih sodišče obravnava spore, ki nastanejo med zasebnimi strankami. Praviloma vam bo nasproti druga fizična oseba ali gospodarska družba.
primer Če ste trgovcu s pohištvom plačali, da vam dostavi kuhinjsko mizo, in dostave ne želi izvesti, lahko vložite civilno tožbo na sodišče.
V določenih primerih je nasprotna stranka lahko tudi državni organ. Do tega pride takrat, ko država ne izvaja javne oblasti, temveč deluje kot katerakoli zasebna gospodarska družba.
primer Civilni postopek lahko sprožite v primeru, da je država od vas najela avtobus, vendar za opravljene storitve ne želi plačati.
Pravica do poštenega sojenja
Na sodišču je vam in nasprotni stranki zagotovljena pravica do poštenega sojenja. Pravica do poštenega sojenja je zagotovljena od trenutka vložitve tožbe dalje, oziroma od trenutka, ko je zoper vas naperjena tožba. Spoštovana mora biti tako tekom celotnega postopka kot tudi v fazi izvršitve sodne odločbe.
Pravica do poštenega sojenja zagotavlja, da so civilni postopki kontradiktorni in temeljijo na enakopravnosti strank. To pomeni, da:
- Imate pravico udeleževati se glavnih obravnav in predstaviti svoja stališča ter dokaze pod enakimi pogoji kot nasprotna stranka.
- Imate enake pravice in možnosti kot nasprotna stranka, da predlagate dokaze, predstavite svoja stališča in argumente v svoj prid.
- Sodišče ne zbira dokazov po uradni dolžnosti, temveč zgolj uporablja pravo. To pomeni, da bo v postopku uspela tista stranka, ki je zavzela pravno pravilno stališče in predstavila najbolj prepričljive argumente in dokaze.
Izvedite več o vaših pravicah in obveznostih v civilnih sodnih postopkih. Zagotavljajo vam pošteno sojenje in pojasnijo, kako se pritožiti v primerih, ko menite, da so bile vaše pravice kršene.