V postopku mora biti strankama zagotovljen enakopraven položaj.
Enakopravnost pomeni, da je obema strankama dana možnost, da predstavita svoja stališča, vključno z dokazi, pod enakimi pogoji. Nobena izmed strank ne sme biti postavljena v vsebinsko slabši položaj nasproti drugi stranki.
primer Če je nasprotni stranki dovoljeno, da se izjavi glede določenega dokaza, vam pa ne, je najverjetneje prišlo do kršitve načela enakopravnosti.
Enakopraven, a ne enak
Načelo enakopravnosti ne zahteva, da so okoliščine na strani obeh strank povsem enake.
primer Sodišče vam ni dolžno zagotoviti enakega števila odvetnikov, kot jih ima nasprotna stranka. Vendar pa vam mora zagotoviti enako količino časa in enake možnosti za pripravo ter navedbo vaših argumentov.
Enakopravnost strank je ključna pri različnih vidikih sodnega postopka. Na primer, strankama mora biti omogočeno, da predlagata dokaze, izpodbijata dejstva in dokaze nasprotne stranke in navajata argumente v svoj prid. To vključuje tudi pravico do seznanjenosti in dostopa do dokaznega gradiva, ki ga je sodišču predložila nasprotna stranka. Na ta način se stranki omogoči, da pripravi odgovor na navedbe in dokazne predloge nasprotne stranke ter jih prereka.
Ko sodišču predlagate izvedbo določenega dokaza, ni nujno, da bo vašemu dokaznemu predlogu tudi sledilo. Sodišče bo izvedlo le tiste dokaze, ki jih smatra za pravno pomembne. Zavrnitev vašega dokaznega predloga, s katerim bi se ugotavljalo dejstvo, ki ni v povezavi z vsebino spora, torej ne pomeni kršitve enakopravnosti pravdnih strank.