V kolikor je oseba zaradi invalidnosti neenako obravnavana v primerjavi z drugo osebo v podobnem položaju, lahko to pomeni diskriminacijo.
Kaj je diskriminacija na podlagi invalidnosti?
Invalidi_ke so osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami (na primer zaradi ozdravljive ali neozdravljive bolezni), ki lahko v interakciji z drugimi ovirami dolgoročno ovirajo njihovo polno in učinkovito sodelovanje v družbi na enaki podlagi z drugimi.
Prepoved diskriminacije je lahko kršena, če so osebi odvzete določene pravice in je zaradi svoje invalidnosti obravnavana drugače [boljše ali slabše] kot nekdo drug. Poleg tega se diskriminacija lahko pojavi na različne načine, ki niso vedno neposredni in odkriti. Zato je pomembno, da prepoznamo različne vrste diskriminacije.
Čeprav se diskriminacija na podlagi invalidnosti lahko pojavi na številnih področjih življenja, sta najpogostejši področji možne diskriminacije delovna razmerja ter dostop do blaga in storitev.
Zaposlovanje
Človekove pravice prepovedujejo diskriminacijo pri vseh vidikih zaposlovanja, vključno z zaposlovanjem, odpuščanjem, plačo, dodeljevanjem delovnih mest, napredovanjem, usposabljanjem in vsemi drugimi pogoji zaposlitve.
primer Diskriminacija na podlagi invalidnosti se lahko pojavi v primerih, ko delodajalec_ka osebi na invalidskem vozičku odreče zaposlitev z izgovorom, da drugi zaposleni ne želijo videti osebe na invalidskem vozičku.
Vendar pa lahko na področju zaposlovanja obstajajo izjeme, kadar je različno obravnavanje zaradi invalidnosti lahko objektivno in razumno utemeljeno z legitimnim ciljem.
primer Pri določenih delovnih mestih, kot je delo na gradbišču, so potrebne določene fizične sposobnosti, zato takšnega dela ne bi mogla opravljati oseba na invalidskem vozičku.
V nekaterih primerih je delodajalec dolžan poskrbeti za razumne prilagoditve za invalideke.
Blago in storitve
Diskriminacija zgolj na podlagi invalidnosti je prepovedana tudi na področju dostopa do blaga in storitev, tako javnih kot zasebnih. Poleg tega je treba za dostop do javnih storitev zagotoviti razumne prilagoditve. Določene zahteve veljajo tudi za zasebni sektor. Na primer, pri gradnji novih stavb z javnim dostopom je treba upoštevati zahtevo po dostopu za invalide_ke.
Vendar pa obstajajo primeri, ko je objektivno in razumno zavrniti določene storitve zaradi invalidnosti, da bi zaščitili druge legitimne interese, kot je javna varnost.
primer Do diskriminacije lahko pride, če se slepi osebi zavrne vstop v kavarno zaradi prepričanja, da bi lahko bila v breme drugim strankam. Vendar je zaradi javne varnosti razumno, da se slepi osebi zavrne vloga za vozniški izpit.
V tem Vodniku si lahko preberete več o najpogostejših področjih vsakdanjega življenja, kjer se lahko pojavijo diskriminatorne prakse.