Sovražni govor javno spodbuja sovraštvo ali nasilje proti posameznicam_kom ali skupinam na podlagi določenih osebnih okoliščin in se lahko zakonito kaznuje. Vendar je treba razlikovati med sovražnim govorom in zločini iz sovraštva.
Razlikovanje med sovražnim govorom in zločini iz sovraštva
Skoraj vsako kaznivo dejanje, ki ga določa zakon, se lahko šteje za zločin iz sovraštva, če ima dva potrebna elementa - zakon ga mora priznati kot kaznivo dejanje in mora imeti pristranski motiv/diskriminatorni nagib. Sovražni govor pa je posebna vrsta kaznivega dejanja. Gre za javno izražanje, ki širi, spodbuja, promovira ali upravičuje sovraštvo ali nasilje do posameznice_ka ali skupine ljudi na podlagi določenih osebnih okoliščin, kot so na primer rasa, narodnost, spol, starost, spolna usmerjenost, prepričanje ali zdravstveno stanje, z namenom spodkopavanja njihovega dostojanstva. Za razliko od zločinov iz sovraštva sovražni govor nima elementa "osnovnega kaznivega dejanja". To pomeni, da če sovražni govor ne vsebuje predsodkovnega ali diskriminatornega motiva, ni kaznivega dejanja, ki bi ga bilo treba kaznovati. To pomeni, da je zločin iz sovraštva kot pojem veliko širši kot sovražni govor.
pomembno Sovražni govor in zločini iz sovraštva imajo nekatere podobne značilnosti, in sicer so motivirani s sovraštvom ali nestrpnostjo do posameznic_kov ali skupin na podlagi določenih lastnosti. Včasih lahko storilka_ec med zločinom iz sovraštva tudi javno izrazi sovraštvo ali nasilje na podlagi etnične pripadnosti, vere ali drugih osebnih okoliščin žrtve. V Sloveniji tako javni organi in posameznice_ki v okviru zločinov iz sovraštva pogosto omenjajo sovražni govor in ga včasih kategorizirajo kot kaznivo dejanje iz sovraštva.
V Sloveniji je javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki je v javnem diskurzu pogosto prepoznano kot sovražni govor, kaznivo dejanje, kot je določeno v Kazenskem zakoniku. Sovražni govor ni zaščiten s svobodo izražanja.
Preberite več o sovražnem govoru.
Elementi sovražnega govora pri zločinih iz sovraštva
Elemente sovražnega govora je včasih mogoče opaziti pred, med ali po storitvi kaznivega dejanja iz sovraštva, zato je država dolžna takšne elemente vključiti v preiskavo.
primer Če priče povedo, da so slišale, kako je storilec pred napadom na homoseksualni par kričal homofobne žaljivke, je treba to upoštevati med preiskavo in nadaljnjimi ukrepi.
Če ima storilec predmete, kot so knjige, glasba ali plakati, ki kažejo na pristranskost ali predsodke, je treba med preiskavo upoštevati tudi to.
primer Če policija med preiskavo najde ksenofobne plakate v stanovanju storilca po njegovem napadu na skupino tujcev, je treba upoštevati tudi to.