V slovenski zakonodaji se situacija, ko je kršitev ravnanja manj resna od kaznivega dejanja, šteje za prekršek. Tudi zločini iz sovraštva imajo lahko obliko prekrška.
Obteževalne okoliščine
V Sloveniji Zakon o varstvu javnega reda in miru določa, da se prekrški nasilnega in predrznega obnašanja, nespodobnega vedenja, poškodovanja uradnega napisa, znaka ali odločbe, pisanja po stavbah ali oskrunitve nacionalnih simbolov, če so storjeni z namenom spodbujanja nacionalne, rasne, spolne, etnične, verske, politične ali spolne nestrpnosti, kaznujejo strožje.
To pomeni, da je oseba zaradi storjenega dejanja iz sovraštva obtožena prekrška, vendar mora sodišče med sojenjem pri sprejemanju odločitve upoštevati obteževalne okoliščine, in sicer motiv pristranskosti/diskriminatorni nagib. Več o pravici do poštenega sojenja preberite v prekrškovnih postopkih.
Zahtevek za odškodnino med sojenjem
Od storilke_ca prekrška lahko zahtevate odškodnino z vložitvijo zahtevka, kot je opredeljeno v Zakonu o pravdnem postopku in Obligacijskem zakoniku ter navedeno v Zakonu o prekrških.
Preberite več o civilnopravnih zahtevkih in civilnopravni odgovornosti.