Da se dejanje šteje za zločin iz sovraštva, mora vključevati dva elementa - biti mora kaznivo dejanje, ki ga priznava zakon, in vsebovati pristranski motiv. Zločini iz sovraštva se lahko štejejo za skrajno obliko diskriminacije.
Kazniva dejanja
Prvi element zločina iz sovraštva je kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje iz sovraštva ni kaznivo dejanje samo po sebi, zato mora biti osnovno kaznivo dejanje storjeno proti osebi ali skupini oseb. Na splošno slovenski Kazenski zakonik ne vsebuje opredelitve hujših kaznivih dejanj, storjenih s sovražnim motivom (zločinov iz sovraštva). Kaznivo dejanje je lahko v različnih oblikah, vendar mora biti to dejanje zakonsko opredeljeno kot kaznivo dejanje, administrativni prestopek ali kakšna druga oblika prekrška. Slovenski kazenski zakonik v 49. členu predpisuje, da če je bil nagib za storitev kaznivega dejanja narodnostna, rasna, verska ali etnična pripadnost oškodovanca, njegov spol, barva kože, poreklo, premoženjsko stanje, izobrazba, družbeni položaj, politično ali drugo prepričanje, invalidnost, spolna usmerjenost ali katerakoli druga osebna okoliščina, se to upošteva kot obteževalna okoliščina.
primer Osnovno kaznivo dejanje je lahko v obliki hudih groženj, fizičnih napadov, posilstva, umora, premoženjske škode itd.
Preberite več o različnih oblikah odgovornosti
Motiv
Ko je ugotovljeno, da je bilo kaznivo dejanje storjeno, je treba preučiti motiv. Zločini iz sovraštva so motivirani s predsodki do določenih družbenih skupin. Po tem se zločini iz sovraštva razlikujejo od drugih kaznivih dejanj. Ko je storjen zločin iz sovraštva, je storilka_ec izbral_a žrtev zaradi določenih značilnosti, ki jih ima žrtev. Te značilnosti so lahko jezik, vera, narodnost, rasa, spol, spolna usmerjenost ali kateri koli druga osebna okoliščina.
pomembno Čeprav je večina žrtev zločinov iz sovraštva pripadnic_kov manjšin, ne pozabite, da so lahko žrtve zločinov iz sovraštva tudi pripadnice_ki večinskih skupin.
Tarča je lahko ena ali več oseb ali premoženje, povezano s skupino, ki si deli določeno značilnost.
primer Če je bil izveden napad na gejevski klub, bi morala država raziskati, ali bi lahko šlo za zločin iz sovraštva. Vendar bi se incident štel za kaznivo dejanje iz sovraštva le, če bi požigalec zažgal klub zaradi zamer, ki jih je imel do skupnosti LGBT+ ali določenih članov skupnosti LGBT+.
Preberite več o možnih žrtvah in razlogih za zločini iz sovraštva.
Obveznosti države
Še preden je bil storjen zločin iz sovraštva, je država dolžna zaščititi posameznice_ke pred takšnimi kaznivimi dejanji ter zagotoviti splošni red in varnost v družbi.
V kolikor je bil zločin iz sovraštva storjen, morajo državni organi izvesti učinkovito preiskavo, da bi ugotovili vzrok in identificirali odgovorne osebe. Državni organi imajo dodatne obveznosti v primerih, ko bi se kaznivo dejanje lahko obravnavalo kot zločin iz sovraštva - zagotoviti morajo, da se preiskava opravi odločno in nepristransko.
Najpomembnejše je, da morajo državni organi sprejeti vse razumne ukrepe za razkritje motiva in ugotoviti, ali je pri dogodkih morda igrala vlogo pristranskost.
Ker zločini iz sovraštva lahko prizadenejo ne le žrtve, ampak tudi celotno skupnost, ki ima enake značilnosti, morajo državni organi sprejeti ukrepe, da ohranijo zaupanje prizadete skupine v sposobnost organov, da jih zaščitijo pred zločini iz sovraštva.
Do katerih kršitev človekovih pravic bi lahko prišlo?
Zločini iz sovraštva lahko vplivajo na več različnih človekovih pravic tako žrtev kot storilcev.
Država mora uveljavljati človekove pravice žrtev. To vključuje obveznost ustreznega preiskovanja zločinov iz sovraštva ter zagotavljanje pomoči žrtvam zločinov iz sovraštva. Če se policija ustrezno ne odzove na primer zločina iz sovraštva, lahko to povzroči kršitev pravice do življenja ali prepovedi nečloveškega ali ponižujočega ravnanja.
[primer] Če je bila žrtev umorjena, je država dolžna izvesti učinkovito kazensko preiskavo, da bi ugotovila vzrok in morebitni pristranski motiv smrti ter, če je mogoče, identificirala odgovorne osebe.
Če državne institucije, ki preiskujejo zločin iz sovraštva, ali sodišča ne ravnajo v skladu z zakonom predpisanimi postopki ali če sodni postopek traja predolgo, lahko to pomeni kršitev pravice do poštenega sojenja.
Človekove pravice storilke_ca so večinoma povezane tudi s pravico do poštenega sojenja.
primer Oseba ne sme biti razglašena za krivo za zločin iz sovraštva, ki ga je obtožena, preden je pravnomočna sodba stopila v veljavo. To se imenuje "domneva nedolžnosti".
Zločine iz sovraštva lahko štejemo za najbolj skrajno obliko diskriminacije. Če se država ne odzove na primer zločina iz sovraštva z ustreznim zagonom, lahko pride do kršitve prepovedi diskriminacije v povezavi z drugimi človekovimi pravicami.