Vsako nasilje v družini lahko pomeni kršitev človekovih pravic. Med temi pravicami so pravica do življenja, prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, pravica do zasebnega in družinskega življenja in druge.
Zaradi nasilja v družini so lahko kršene številne človekove pravice.
Pravica do življenja
Vsakdo ima pravico do življenja, država pa ga mora dejavno varovati. Kadar državni organi vedo ali bi morali vedeti, da je življenje nekoga resnično in neposredno ogroženo, bi morali sprejeti vse potrebne in razumne ukrepe, da bi to tveganje preprečili, kar vključuje tako prvi odziv kot strukturirana podpora. Prav tako so dolžni raziskati vsak primer nenaravne smrti in primerno ukrepati. Če je življenje osebe ogroženo zaradi nasilja v družini, pristojni organi, kot sta policija ali sodišče, pa niso ustrezno ukrepali, lahko te razmere povzročijo kršitev pravice do življenja.
Prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja
Vsakdo ima pravico do humanega in dostojanstvenega ravnanja. To pomeni, da mora država dejavno sprejeti takojšnje in strukturirane zaščitne ukrepe proti nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju in preiskati vse primere, ko so takšno ravnanje izvajali posamezniki. Tako pomanjkanje aktivne zaščite kot tudi pomanjkanje preiskave lahko povzročita kršitev človekovih pravic. Dejanja nasilja v družini se lahko štejejo za nečloveška ali ponižujoča v primerih, kot so fizično grdo ravnanje, spolna zloraba, ugrabitev, zasledovanje in grožnje z napadom.
Da bi se ravnanje štelo za nečloveško ali ponižujoče, pa mora trpljenje doseči vsaj minimalno stopnjo resnosti. Pri ocenjevanju, ali je bila dosežena takšna stopnja resnosti, se upoštevajo stvari, kot so trajanje razmer, fizični in psihološki učinki, starost, spol in zdravstveno stanje žrtve. Ta merila se pogosto ocenjujejo skupaj.
Pravica do zasebnega in družinskega življenja
Vsakdo ima pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Država ima pozitivno obveznost, da sprejme potrebne zaščitne ukrepe, da lahko posamezniki uživajo zasebno in družinsko življenje. Nasilje v družini lahko družinam resno prepreči mirno uživanje družinskega življenja ter jim povzroča nenehno stisko in tesnobo. Če ustrezni državni organi ne sprejmejo potrebnih zaščitnih ukrepov, lahko to povzroči kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja.
Pravica do poštenega sojenja
Zaradi nasilja v družini se lahko sproži tudi kazenski postopek. Na primer, če pravosodni sistem storilca pozove k odgovornosti. Če so žrtve nasilja v družini v kazenskem postopku priznane kot žrtve, imajo številne pravice, ki se nanašajo na pošteno sojenje. Pod določenimi pogoji imajo na primer pravico do brezplačne pravne pomoči. Če je posledica tega, da država žrtvam ni zagotovila jamstev poštenega sojenja, nepravičen postopek za žrtve, lahko to privede do kršitve pravice do poštenega sojenja.
Podobno velja za primere nasilja v družini, ki lahko vključujejo reševanje civilnih sporov. Poleg tega je treba stranki, ki je bila žrtev nasilja v družini, v civilnih postopkih zagotoviti pravico do poštenega sojenja.
Prepoved diskriminacije
Nasilje v družini velja za obliko diskriminacije žensk, saj prizadene predvsem ženske. Nasilje nad ženskami je vsako dejanje nasilja na podlagi spola, ki povzroča ali bi lahko povzročilo fizično, spolno ali psihično škodo ali trpljenje žensk, vključno z grožnjo s takšnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, ne glede na to, ali se dogaja v javnem ali zasebnem življenju. Ugotovljeno je bilo, da nasilje nad ženskami resno ovira ženske pri uveljavljanju njihovih pravic in svobode pod enakimi pogoji kot moški. Razširjeni predsodki in prakse v družbi uporabljajo nasilje na podlagi spola kot obliko zaščite ali nadzora nad ženskami.
Če se država ne odzove ustrezno na primere nasilja v družini, vključno s pomanjkanjem pravnega okvira glede nasilja v družini ali neuporabo obstoječe zakonodaje za ustrezno odzivanje na kazniva dejanja nasilja v družini, kar spodbuja ugodno ozračje zanj, za zagotavljanje zaščite žrtev in/ali zanikanje njihove pravice do ustrezne odškodnine, lahko to povzroči kršitev prepovedi diskriminacije v povezavi s kršitvijo pravice do življenja, prepovedjo nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ter pravice do zasebnega in družinskega življenja.