Kazenska odgovornost se lahko uveljavlja za kazniva dejanja, kot so namerna telesna poškodba, umor, grožnja z umorom ali hudo telesno poškodbo, posilstvo in druga.
Nasilje v družini kot kaznivo dejanje
Nasilje v družini je v 191. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) opredeljeno kot posebno ali ločeno kaznivo dejanje. Zakonodajalec navaja, da kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let.
Zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
Kazenski zakon (KZ-1) vsebuje tudi posebne določbe za preprečevanje krutosti in nasilja nad otroki, in prepoznava zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje kot kaznivo dejanje, v primerih, ko starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba hudo krši svoje dolžnosti do mladoletne osebe ali pa mladoletno osebo sili k pretiranemu delu, navaja k beračenju ali jo trpinči.Pri tem kaznivem dejanju je pomembno to, da je bilo mladoletniku povzročeno telesno ali duševno trpljenje in da je taka dejanja povzročila oseba, od katere je žrtev finančno ali drugače odvisna. Zato se nasilje v družini nad otrokom šteje za kaznivo dejanje, tudi če ni povzročilo določene stopnje telesnih poškodb.
Kazenski zakonik predpisuje kazni tudi za kršitev družinskih obveznosti, neplačanje preživnine in krvoskrunsto.