Žrtve nasilja v družini so upravičene do odškodnine od povzročitelja za povzročeno škodo in moralno trpljenje ter od države.
Odškodninski zahtevek zoper povzročitelja nasilja se lahko vloži na dva načina: med kazenskim postopkom in kot ločen civilni zahtevek.
Odškodnina med kazenskim postopkom
Žrtev lahko med kazenskim postopkom zahteva povrnitev škode, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja. Znesek odškodnine mora biti podprt z dokazili, na primer računi za hospitalizacijo, drugo zdravstveno oskrbo, zdravila in drugo. V zahtevku je treba navesti znesek zahtevane moralne odškodnine.
Zakon o kazenskem postopku razlaga, da premoženjskopravni zahtevek, ki je nastal zaradi kaznivega dejanja, se na predlog upravičencev obravnava v kazenskem postopku, če se s tem ne bi preveč zavlekel ta postopek.
Odškodnina kot ločen civilni zahtevek
Žrtev lahko od povzročitelja nasilja zahteva odškodnino s tožbo v pravdi kot ločen zahtevek.
Pri tem civilno sodišče pri odločanju o odškodnini ni vezano na zavrnilno ali oprostilno sodbo kazenskega sodišča, mora pa upoštevati obsodilno sodbo, po kateri je storilec kaznivega dejanja spoznan za krivega.
Odškodnina s strani države
V skladu s slovensko zakonodajo od države lahko zahtevate odškodnino po Zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj. Odškodnino, ki jo zagotavlja država, lahko zahtevate, kadar ne prejmete odškodnine od storilca kaznivega dejanja in le v primerih, ko je bil uveden kazenski postopek in ste v njem pridobili uradni status žrtve.
Če je vloga žrtve za odškodnino, ki jo zagotavlja država, zavrnjena, ima pravico, da zoper odločbo sproži upravni spor v skladu z Zakonom o upravnem sporu.
Odškodnina in človekove pravice
Odškodnina žrtvam je eden od elementov ustrezne odškodnine v primerih, ko so žrtve fizičnega ali čustvenega nasilja. Zato je država odgovorna, prvič, da zagotovi, da pravni okvir zagotavlja možnost zahtevati takšno odškodnino, in drugič, da zagotovi, da ustrezni državni organi obravnavajo zahtevke za odškodnino v skladu z zakonom.
Nezagotavljanje zakonskih predpisov, ki določajo odškodnino, ali če zadevni državni organi ne dodelijo odškodnine v skladu z ustreznimi zakonskimi predpisi, lahko povzroči kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva.