Policija je organ pregona, ki se lahko odzove na primere nasilja v družini, če je ogrožena varnost, zdravje ali življenje osebe. Policija lahko v primerih nasilja v družini izda prepoved približevanja in zagotavlja varnost žrtev pred nadaljnjimi napadi storilca.
Pomembno se je zavedati, da nasilje v družini ni le "družinski spor" ali "prepir", ampak je resna kršitev pravice osebe do varnosti ter fizične in psihične integritete. Žrtve nasilja v družini teh človekovih pravic ne izgubijo, če začnejo razmerje s svojim partnerjem ali zakoncem. Zato je država dolžna zaščititi žrtve nasilja v družini in obravnavati nasilje v družini kot kaznivo dejanje.
Policija se mora po zakonu odzvati na primere nasilja v družini. Če ste žrtev nasilja v družini in je ogrožena vaša varnost, zdravje ali življenje, imate pravico poklicati policijo (113), da vas zaščiti. Dejansko se policisti v večini primerov nasilja v družini odzovejo prvi.
Kdo lahko pokliče policijo?
Med nasiljem v družini se lahko zgodi, da žrtev nima priložnosti poklicati policije. Številne žrtve nasilja v družini poročajo, da jim storilec takoj, ko dvignejo telefon, da bi poklicali policijo, telefon odvzame, ali pa je žrtev nasilja v družini zaradi ustrahovanja s strani storilca preveč prestrašena, da bi se obrnila na policijo.
pomembno Klic in prijavo je mogoče podati po končanem dejanju fizičnega nasilja, ko ima žrtev možnost, da se obrne po pomoč.
Ni nujno, da žrtev sama pokliče policijo. Lahko ga opravi katera koli priča nasilja v družini, npr. sosedje, ki so slišali napad, ali otrok, ki je priča nasilju v družini in je zato tudi sam žrtev. V nekaterih primerih žrtev nasilja v družini nima možnosti neposredno poklicati na številko 113, lahko pa pošlje sporočilo prijatelju ali drugemu družinskemu članu, ki lahko nato pokliče policijo in prijavi napad, na kar se je policija dolžna odzvati.
Otrok ima pravico do telefonskega klica tudi, kadar je neposredna žrtev fizičnega, spolnega ali druge vrste nasilja. Za klic na številko 113 ni potrebno zastopanje zakonitega skrbnika, da bi otrok lahko poklical policijo, ki se mora na klic odzvati.
Obveznosti policije
Ko policija prispe na kraj nasilja v družini, ima pravico, da v primeru nadaljevanja ali ponavljajočih se tveganih situacij nasilja v družini izreče prepoved približevanja, da se storilca odstrani in mu prepove bivanje. Prvi izrek prepovedi velja skupno 48 ur. Zakonitost in pravilnost izrečenega ukrepa samodejno preveri tudi preiskovalni sodnik (sodišče) ter o svoji odločitvi izda posebno odločbo. Če izrečeni ukrep policije potrdi, običajno podaljša njegovo veljavnost na skupno 15 dni (od prve ustne prepovedi policista).
Do katerih kršitev človekovih pravic lahko pride?
Glede na to, da vsi policisti niso usposobljeni za postopke v primerih nasilja v družini, lahko pride do kršitve človekovih pravic, ker policija ne zagotovi varnosti žrtve. Na primer, če policist ne loči med primarnim agresorjem in žrtvijo ter ne izda ločitvene odredbe, katere namen je zaščititi žrtev in ne storilca, lahko to povzroči nadaljevanje nasilja nad pravo žrtvijo.
Država mora z ustrezno skrbnostjo preprečevati, preiskovati in kaznovati nasilna dejanja nad žrtvami v skladu z nacionalno zakonodajo, ne glede na to, ali ta dejanja storijo državni uradniki ali zasebniki. Če se policija ne odzove ustrezno na primere nasilja v družini, se lahko šteje, da država žrtvam ni zagotovila varnosti.
Pravica do življenja, prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ter pravica do zasebnega in družinskega življenja
Operativni ukrepi, ki jih mora policija uporabiti za zaščito žrtve in njenih otrok, so pravno sredstvo, ki ga mora država uporabiti za uveljavljanje človekovih pravic žrtev. Če se policija ne odzove ustrezno na nasilje v družini, lahko to povzroči kršitev pravice do življenja, prepovedi nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ter pravice do zasebnega in družinskega življenja.
Prepoved diskriminacije
Nasilje v družini velja za obliko diskriminacije žensk, saj prizadene predvsem ženske. Če se država (v tem primeru policija) ne odzove učinkovito in ne zagotovi zaščite žrtvam nasilja v družini v primerih neposredne nevarnosti za njihovo življenje, svobodo ali zdravje, lahko to povzroči kršitev prepovedi diskriminacije v povezavi s kršitvijo pravice do življenja in/ali prepovedjo nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ter pravice do zasebnega in družinskega življenja.