Pravna pomoč žrtvam je bistvenega pomena, saj primeri nasilja v družini pogosto vključujejo pravne zadeve - policijske ali sodne zaščitne ukrepe, kazenske postopke ter civilne sodne postopke v primeru razveze zakonske zveze in sporov o skrbništvu otrok.
Za žrtve je ključnega pomena, da dobijo pravno pomoč v primerih, ki so tesno povezani z nasiljem v družini. Nekateri postopki, kot je vloga na sodišču za izdajo zaščitne (varovalne) ukrepe, niso zelo zapleteni in jih je mogoče opraviti brez pravnega znanja. Ker pa lahko v teh primerih pride do nasprotnih ukrepov s strani storilcev, se priporoča uporaba pravne pomoči. Pravna pomoč je zaradi zapletenosti postopka zelo pomembna v pravdnih postopkih ter v primerih razveze zakonske zveze in skrbništva nad otroki.
Žrtev nasilja v družini ima pravico do državno financiranih storitev psihološke podpore in svetovanja, ki vključujejo tudi pravno pomoč žrtvi pri varnem izhodu iz nasilnega razmerja.
Žrtve nasilja v družini se lahko obrnejo tudi na Službo za brezplačno pravno pomoč. Do brezplačne pravne pomoči po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, ne glede na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči, upravičena oseba, za katero je bila podana ocena o ogroženosti. Zakon o preprečevanju nasilja v družini kot kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa ogroženost žrtve in ne njeno premoženjsko stanje. Stopnjo ogroženosti (in s tem upravičenje do brezplačne pravne pomoči) sodišče, ki odloča o brezplačni pravni pomoči, ugotavlja preko ocene ogroženosti, ki jo izdela center za socialno delo.
Ta pomoč lahko zajema na primer pripravo in vložitev vlog za začasno zaščito pred nasiljem, vložitev zahtevka za razvezo zakonske zveze, skrbništvo nad otrokom in preživnino ter delitev zakonskega premoženja, če so ti zahtevki povezani s primerom začasne zaščite pred nasiljem, pa tudi pomoč v kazenskem postopku. Služba za brezplačno pomoč za pravno pomoč lahko dodeli odvetnika, ki zagotavlja pravno svetovanje, pripravo pravnih dokumentov in zastopanje žrtve na sodnih obravnavah.
Služba za brezplačno pravno pomoč lahko zavrne dodelitev pravne pomoči le na podlagi pravnih razlogov iz Zakona o brezplačni pomoči ali drugih ustreznih zakonov.
Na določenih okrožnih sodiščih deluje tudi Služba za podporo oškodovancem, ki ponuja podporo oškodovancem s posebnimi potrebami po zaščiti.
Do katerih kršitev človekovih pravic lahko pride?
Sposobnost ali nesposobnost države, da zagotovi pomoč in podporo žrtvam nasilja v družini, je treba obravnavati z vidika standarda potrebne skrbnosti. Do kršitve človekovih pravic lahko pride, če državne ali občinske institucije žrtvi brez zakonitih razlogov zavrnejo financirano pomoč ali podporo.
Pravica do življenja, prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ter pravica do zasebnega in družinskega življenja
Če država žrtvam nasilja v družini ne zagotovi pomoči in sistema podpore, lahko to v nekaterih primerih povzroči kršitev pravice do življenja, prepovedi nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ter pravice do zasebnega in družinskega življenja.
Prepoved diskriminacije
Nasilje v družini velja za obliko diskriminacije žensk, saj prizadene predvsem ženske. Če se država (v tem primeru ustrezni organi) ne odzove učinkovito ter ne zagotovi pomoči in podpore žrtvam nasilja v družini v primerih neposredne ogroženosti njihovega življenja, svobode ali zdravja, lahko to povzroči kršitev prepovedi diskriminacije v povezavi s kršitvijo pravice do življenja in/ali prepovedjo nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ter pravice do zasebnega in družinskega življenja.
Pravica do poštenega sojenja
Žrtve nasilja v družini imajo pod določenimi pogoji pravico do brezplačne pravne pomoči v kazenskem ali civilnem postopku. Če država ne zagotovi take pravne pomoči, kar ima za posledico nepravičen postopek za žrtev, lahko to privede do kršitve pravice do poštenega sojenja.