Žrtev nasilja v družini lahko sodišču predlaga izrek zaščitnih ukrepov v primeru kakršne koli vrste fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja, do katerega je prišlo med nekdanjima ali obstoječima zakoncema ali drugimi medsebojno povezanimi osebami, ne glede na to, ali storilec z žrtvijo živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu.
Sodišče lahko trajanje ukrepa podaljša večkrat, vendar vsakokrat za največ 12 mesecev, če zakon ne določa drugače.
Ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj zmanjšujejo nadzor, grožnje in manipulacijo nasilneža, zato je za žrtev ključnega pomena, da lahko zapusti nasilno razmerje, uveljavlja svoje pravice, rešuje spore v zvezi z razvezo, skrbništvom otrok, preživnino in okreva po zlorabi, ki jo je doživela v razmerju. Psihosocialna pomoč ter podpora sta lahko učinkovitejši, če je zagotovljena varnost žrtve.
Ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj in človekove pravice
Ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj so pravna sredstva, ki jih lahko država uporabi za zagotovitev varstva pravic žrtev. Če sodišče ne izda zaščitnega ukrepa brez zakonite podlage, lahko to povzroči kršitev pravice do življenja, prepovedi nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ter pravice do zasebnega in družinskega življenja.
Nasilje v družini velja za obliko diskriminacije žensk, saj prizadene predvsem ženske. Če se država (v tem primeru sodišče) ne odzove učinkovito in ne zagotovi zaščite žrtvam nasilja v družini v primerih neposredne nevarnosti za njihovo življenje, svobodo ali zdravje, lahko to povzroči kršitev prepovedi diskriminacije v povezavi s kršitvijo pravice do življenja in/ali prepovedjo nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ter pravice do zasebnega in družinskega življenja.
O tem razdelku
V tem razdelku Vodnika bo pojasnjeno, kakšno zaščito lahko žrtve zahtevajo od sodišča in kateri postopki potekajo za pridobitev sodne odredbe o začasni zaščiti ter kaj storiti, ko storilec krši odredbo.