Družinsko razmerje temelji na osebnih vezeh med osebami. Najpogosteje gre za krvne vezi. Z družinskimi člani pa ste lahko povezani tudi prek uradno priznanega razmerja, kot sta zakonska zveza ali posvojitev, ali – v nekaterih situacijah – zaradi dejanskega razmerja, ki temelji na sobivanju.

Krvni sorodniki

Besedo družina pogosto uporabljamo v povezavi s svojimi krvnimi sorodniki. Na podlagi teh bioloških vezi smo povezani z vsemi člani naše družine (in sorodniki).

primer Vaši krvni sorodniki so vaši biološki starši, stari starši, sorojenci ter vaši biološki otroci. Sorojenci, stari starši in vnuki so med sabo tudi krvni sorodniki, njihovo razmerje prav tako varuje človekova pravica do družinskega življenja.

Pravno priznane družinske vezi

Obstoj razmerja med družinskimi člani lahko temelji tudi na pravnem priznanju s strani države.

primer Zakonska zveza vzpostavlja odnos med možem in ženo, pa tudi razmerje z njunimi sorodniki – tastom, taščo, svakom, svakinjo itd. Posvojitev vzpostavlja tudi razmerje med posvojenimi otroki in njihovimi posvojitelji ter vzpostavlja vezi med otroki in drugimi sorodniki njihovih posvojiteljev.

Druga razmerja

Dejansko razmerje, kot je denimo par, ki živi skupaj, je lahko pravno priznano in ga varuje človekova pravica do družinskega življenja, če izpolnjuje določena merila. Pri presoji, ali gre pri takem razmerju za družino, so lahko upoštevni številni dejavniki:
  • ali par živi skupaj,
  • trajanje njune zveze,
  • ali obstajajo razlogi, da zakonska zveza med njima ne bi bila veljavna,
  • ali imata skupne otroke,
  • ali sta svojo zavezanost drug drugemu izkazala z drugimi sredstvi, kot so medsebojna čustvena navezanost, želja in volja obeh, da se njun odnos prepozna kot taka skupnost, ekonomska navezanost in podobno
 
primer Par, ki že nekaj let živi skupaj, med njima obstaja ljubezenska čustvena vez, si delita finančna sredstva, vendar ne skleneta zakonske zveze, se šteje za zunajzakonsko skupnost.

Gradiva

Nazadnje posodobljeno 03/03/2022