Koncept družine se razvija in lahko vključuje različne modele razmerij med družinskimi člani, ki jih varuje pravica do zasebnega in družinskega življenja.

Družina

Družinski zakonik družino opredeljuje v ožjem smislu, in sicer kot razmerje med: 

  • staršema in njunimi otroki, medtem ko so še vedno del skupnega gospodinjstva

Družina je v ožjem pomenu pravno priznano razmerje med staršema in njunimi otroki na podlagi bioloških vezi oziroma posvojitve.   

pomembno S pravnega vidika je razmerje med posvojiteljem in posvojencem enako družinskemu razmerju med staršem in njegovim oziroma njenim biološkim otrokom.

Enostarševska družina

Družino lahko sestavlja tudi eden od staršev, ki živi skupaj s svojim otrokom.

primer Mati samohranilka, ki vzgaja otroka, tudi če otrokov oče ni znan, bo skupaj z otrokom štela za družino.

Partnerstvo

Družinski zakonik priznava dve vrsti partnerskih odnosov, ki ju prav tako varuje pravica do zasebnega in družinskega življenja.
 
Zakonska zveza
Zakonska zveza je življenjska skupnost moža in žene, ki sta zakonito sklenila svoje razmerje – se poročila.

[pomembno] Dne 16. 6. 2022 je Ustavno sodišče ugotovilo, da je takšna ureditev, kjer lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in kjer istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, diskriminatorna do istospolnih parov. Zakonodajalcu je določilo šestmesečni rok za odpravo protiustavne ureditve. Odločilo je še, da se do odprave protiustavnosti šteje, da:

  • je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da

  • lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.

Zunajzakonska skupnost
Pravno priznano je tudi tesnejše osebno razmerje med moškim in žensko, ki se je razvilo brez pravne sklenitve razmerja. Pri presoji, ali lahko tako razmerje uradno štejemo za zunajzakonsko skupnost, je treba upoštevati več dejavnikov: 
  • ali par živi skupaj,
  • trajanje njune zveze,
  • ali obstajajo razlogi, da zakonska zveza med njima ne bi bila veljavna,
  • ali sta svojo zavezanost drug drugemu izkazala z drugimi sredstvi, kot so medsebojna čustvena navezanost, želja in volja obeh, da se njun odnos prepozna kot taka skupnost, ekonomska navezanost in podobno.
V Sloveniji so zunajzakonski pari v pravicah in obveznostih enaki zakonskim parom.
 
primer Par, ki že nekaj let živi skupaj, med njima obstaja ljubezenska čustvena vez, si delita finančna sredstva, vendar ne skleneta zakonske zveze, se šteje za zunajzakonsko skupnost.

Istospolni pari

Koncept družinskega življenja lahko zajema tudi razmerje med istospolnima osebama, ki sobivata, ne glede na to, ali sta v registrirani partnerski skupnosti ali ne.
 
V Sloveniji lahko bodisi formalno skleneta partnersko zvezo bodisi je njuno dejansko razmerje lahko priznano kot nesklenjena partnerska zveza.
Presojo, ali gre pri razmerju istospolnega para za nesklenjeno partnersko zvezo, je treba opraviti po istih dejavnikih kot pri ugotavljanju obstoja raznospolne zunajzakonske skupnosti.
 
V Sloveniji so istospolni pari, ki živijo v nesklenjeni partnerski zvezi v pravicah in obveznostih enaki parom, ki so partnersko zvezo formalno sklenili.

pomembno Dne 16. 6. 2022 je Ustavno sodišče ugotovilo, da je takšna ureditev, kjer lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in kjer istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, diskriminatorna do istospolnih parov. Zakonodajalcu je določilo šestmesečni rok za odpravo protiustavne ureditve. Odločilo je še, da se do odprave protiustavnosti šteje, da:

  • je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da

  • lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.

Gradiva

Nazadnje posodobljeno 25/01/2024