Vsi ljudje smo nosilci človekovih pravic.
Vsakdo, vsepovsod
Te pravice ne izhajajo iz našega državljanstva, rase, spola, spolne usmerjenosti ali premoženja. Včasih ljudje mislijo, da imajo človekove pravice samo tisti ljudje, ki niso storili nič narobe, in da si jih drugi ne zaslužijo. To ne drži. Nekatere pravice se lahko včasih omejijo, vendar človekovih pravic kot takih ni mogoče odvzeti nikomur.
primer Če ste storili kaznivo dejanje in končali v zaporu, bo vaša svoboda omejena, kar je del vaše kazni. Vendar se nad vami ne sme izvajati nasilja, ali vas poniževati.
Iskanje sorazmernosti
Človekove pravice se lahko omeji. Nekatere človekove pravice se lahko omeji, da bi s tem zavarovali pravice drugih ljudi ali zavoljo splošne koristi družbe.
primer Če storite kaznivo dejanje, boste morda za kazen poslani v zapor in s tem izgubili svobodo. Obstaja pa nekaj pravic, ki jih nikoli ne smemo omejevati. Take pravice so torej absolutne. To sta, na primer, prepoved mučenja in prepoved suženjstva. Mučenja in zasužnjevanja v nobenem primeru ni mogoče upravičiti.
Omejitve
Človekove pravice ne zagotavljajo, da lahko počnete karkoli želite. Povedano enostavno, vaša svoboda se konča, kjer se začne svoboda drugega. Vaši interesi in pravice morajo biti usklajeni s pravicami ter interesi drugih, pri čemer moramo iskati kompromise.
primer Na svojem zemljišču ne smete kar zgraditi stolpnice in s tem sosedu zastreti ves razgled. Kar pa ne pomeni, da sploh ne smete graditi ali da je pravica vašega soseda do razgleda pomembnejša od vaše pravice do gradnje. V vsaki situaciji namreč morajo biti interesi in pravice vseh udeležencev pretehtani in uravnoteženi, za kar mora poskrbeti država s svojimi institucijami.