Država je glavni varuh človekovih pravic in je pooblaščena, da sprejme potrebne ukrepe, da pravice varuje in zagotavlja. Tako država tudi nosi odgovornostv primeru kršitve vaših človekovih pravic.
Okoliščine, ki vodijo v kršitve človekovih pravic, lahko nastopijo v naslednjih primerih:
Kršitev s strani države
Kršitev človekovih pravic lahko zagrešijo posamezniki, ki so del državnega aparata, pri čemer se njihova dejanja obravnavajo kot dejanja države. Uslužbenci lahko prihajajo iz različnih sektorjev državnega aparata. Med njih štejejo zaposleni v vladnih organih ali organih lokalnih skupnosti, policisti, tožilci, sodniki ipd.
primer Vaša pravica do poštenega sojenja je bila kršena, če vam sodnik ni dovolil, da, kot predvideva zakon, svoje argumente predstavite sodišču, nasprotni stranki pa je bila taka možnost dana. V tej situaciji je država tista, ki je neposredno kršila vaše človekove pravice, saj je sodišče (in sodnik) del državnega sistema.
Država vas ne zaščiti
Država vas ni zaščitila, čeprav je to njena obveznost. V takem primeru je morda prišlo do spora med vami in drugim posameznikom, pri čemer bi morala država posredovati, da vas zaščiti, vendar tega ni storila.
primer Če ste napadeni na ulici, je država odgovorna za preiskavo tega kaznivega dejanja in kaznovanje odgovorne osebe s pomočjo policije in tožilstva. Pomembno je razlikovati, da je vedenje napadalca kaznivo, a kot samo ne predstavlja kršitve človekovih pravic. Človekove pravice bi bile kršene, če policija ne bi pravilno raziskala tega dejanja.
Pomembno Vsaka negativna izkušnja ali incident, v katerega je vpleten drug član družbe, ne privede nujno do stanja, ki bi povzročilo kršitev človekovih pravic. Država ni dolžna posredovati v vsaki takšni situaciji.
primer Sosed vas lahko žali in vas s svojo nesramnostjo prizadane, ali pa ne upošteva vaših zahtev po tem, da naj se vede bolj tiho - vendar država, ki običajno v takšnih razmerah ne bo posredovala, z manjkom posredovanja ne bo kršila vaših človekovih pravic.