Pravica do nerazkrivanja novinarskih virov

Zaščita novinarskih virov je ena od ključnih pravic, ki jih imajo novinarji, da lahko uresničujejo svojo svobodo izražanja in opravljajo svojo funkcijo ''javnega psa čuvaja''. Brez takšne zaščite lahko novinarski viri novinarjem ne pomagajo pri opravljanju njihove funkcije. Novinarji imajo to pravico ne glede na to, ali so njihovi viri informacije pridobili zakonito ali nezakonito. Pravica do nerazkrivanja svojih virov novinarjev ne varuje le pred posebnimi ukazi, naj razkrijejo ime vira, ampak tudi pred ukrepi policije ali drugega javnega organa, ki bi lahko privedli do identifikacije vira. Novinar ali založnik lahko svoje vire razkrije le z izrecnim soglasjem osebe, ki je informacijo posredovala, v primeru smrti te osebe pa s soglasjem njenega bližnjega sorodnika.

primer Policija novinarju ne more odrediti, naj predloži dokumente, ki vodijo k identifikaciji vira, prisluškovati novinarjevim telefonskim pogovorom ali preiskati njegove hiše in naprav za shranjevanje podatkov.

Vendar pa tajnost novinarskih virov ni absolutna in se lahko v izjemnih okoliščinah omeji:

Omejitve

Urednik, novinar ali avtor članka je dolžan razkriti vir informacij le v primerih, ko to določa kazensko pravo.

V skladu z Zakonom o kazenskem postopku so novinarji, uredniki ali avtorji člankov oproščeni dolžnosti pričanja v zvezi z razkritjem vira informacij, razen če je razkritje potrebno za preprečitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali za preprečitev storitve kaznivega dejanja, za katero je zagrožena kazen treh ali več let zapora, ali nekaterih drugih hudih kaznivih dejanj. Novinar se lahko z virom informacij, ki je sicer lahko identificiran, dogovori za zagotovitev anonimnosti. Takšen vir lahko uporabi le, če informacije ni mogel pridobiti na drug način in je objava v javnem interesu. Novinar je dolžan spoštovati anonimnost vira.

Vodnik po človekovih pravicah

Evropska platforma za izobraževanje o človekovih pravicah