Vsa sodišča bi morala delovati odprto in javno, tako da bi bile njihove odločitve na voljo javnosti.
To pomeni, da sodišče ne bi smelo opravljati obravnav in sprejemati sodb v tajnosti, temveč bi moralo zagotoviti, da je delo sodišča odprto in vidno javnosti.
Pravica do javne obravnave
Vaša pravica do javne obravnave vsaj v enem primeru vključuje:
1. Pravico do javne ustne obravnave
Pravica do ustne obravnave se na splošno nanaša na vsaj eno instanco v postopku. Zahteva po izvedbi javne obravnave velja za pritožbeno sodišče samo, če se odloči, da bo izvedlo ustno obravnavo. Preberite več o ustni obravnavi in primerih, v katerih se lahko pritožbeno sodišče odloči, da je ne bo izvedlo.
2. Pravica do javne razglasitve sodbe
Sodbe morajo biti v vseh primerih dostopne javnosti. Javna razglasitev sodbe ne pomeni, da je treba vsako sodbo razglasiti v sodni dvorani ob prisotnosti javnosti. Šteje se, da je bila sodba javno razglašena, če je na voljo javnosti, na primer na posebni spletni strani.
Glede na okoliščine zadeve so lahko nekateri deli sodbe, kot so osebni podatki zaščitenih prič ali druge zaupne informacije, prikriti. Sodišča ne morejo skriti celotne sodbe. Razglasitev krivde ali nedolžnosti in sodba morata biti vsekakor objavljena.
Izjeme
Zaslišanja v vašem postopku morajo biti na splošno javna, kar pomeni tudi, da so v sodni dvorani lahko prisotni predstavniki javnosti in mediji. Vendar jim je lahko dostop do zaslišanj med celotnim sojenjem ali na nekaterih posameznih narokih zavrnjen, če za to obstajajo posebni razlogi.
V skladu z Zakonom o prekrških se lahko sodnik odloči, da z obravnave izključil javnost, če je to potrebno zaradi varovanja tajnosti, javnega reda, osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika ali če bi po mnenju sodnika javnost škodovala interesom pravičnosti.