Sodišča imajo obveznost, da svoje odločitve ustrezno obrazložijo. Iz obrazložitve sodne odločbe mora biti razvidno, katera pravno pomembna dejstva je sodišče vzelo kot dejansko podlago za svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
Ta zahteva se nanaša na končno sodno odločbo in na vse druge odločitve, ki so sprejete tekom postopka. Zagotavlja, da odločitev sodišča ni arbitrarna in da je sodišče proučilo navedbe obeh strank.
Dolžina in podrobnost sodne odločbe je odvisna od:
- vrste sprejete odločitve
- pomembnosti v postopku
- vrste vprašanj, ki jih obravnava
primer Ugotovitev sodišča, da se dovoljenja za prebivanje ne sme izdati, mora vsebovati zadostne razloge za tako odločitev; odločitev o podaljšanju postopkovnih rokov pa je lahko manj podrobna.
Obrazloženost sodbe
Odločitev sodišča mora biti v zadostni meri obrazložena, četudi se sodišče z vami ne strinja. Kljub tej zahtevi, se sodišču v obrazložitvi svoje odločbe ni potrebno podrobno ali sploh opredeljevati do vseh navedb strank. Do odločilnih dejstev in dokazov se mora sodišče vsebinsko opredeliti.
Domet
Obveznost, da sodišče izda obrazloženo odločbo, se ne nanaša na prav vsako izmed odločitev, ki jih sodišče sprejme tekom postopka. V vsakem primeru pa se nanaša na sodbe in sklepe, ki vplivajo na vaše človekove pravice. Sodnik ni dolžan podrobno obrazložiti preproste odločitve, kjer je sporno zgolj vprašanje uporabe in razlage prava.
primer Sodba in sklepi, ki neposredno vplivajo na temeljne pravice stranke, kot na primer odločba o prepovedi shoda, morajo biti podrobno obrazloženi. Nasprotno odločitev o tem, da se določeni dokumenti v postopku ne upoštevajo, ker je stranka zamudila rok za njihovo predložitev, ne bi zahtevala obsežne razlage.