Kaj vključuje dolžnost zagotavljanja človeškega in dostojanstvenega ravnanja ter kako presoditi, če je prišlo do kršitve?
Vsakdo ima pravico do človeškega in dostojanstvenega ravnanja. To pomeni, da ni dovolj, če se državni organi zgolj izogibajo nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju z vami ali mučenju, temveč morajo tudi aktivno zaščititi in preiskovati primere, ko je z vami tako ravnal nekdo drug.
Izvedite več o:
Nekatere razmere v kraju pridržanja ali zaporu (npr. razmere v vaši celici, kot je denimo zagotavljanje svetlobe in ustreznega števila ljudi) ali nepravilno izvedena dejanja državnih uslužbencev (npr. uporaba sile ali telesna preiskava), lahko povzročijo telesno bolečino ali občutek, da se vas je sramotilo ali poniževalo. Človekove pravice državnim institucijam in uradnikom prepovedujejo, da vam kadar koli ali v kakršni koli situaciji povzročajo takšno trpljenje. Temu pravimo prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali – v najhujših primerih – mučenja.
Nekatere omejitve vaših pravic ne bodo povzročile takojšnjega trpljenja.
primer Čeprav ste upravičeni do ustrezne ravni svetlobe v vaši celici, vam dan z zatemnjenimi lučmi običajno ne bo povzročal večjih nevšečnosti. Vendar pa lahko štirje meseci v poltemnih pogojih resno poškodujejo vaše duševno počutje in potencialno škodujejo vašemu vidu.
Pri presoji, ali so z nekom ravnali nečloveško, ponižujoče ali ga celo mučili, je treba ugotoviti, ali mu je bil prizadejan določen minimalen prag trpljenja. Zgolj neprijetnosti, čeprav trajajo določeno obdobje, ne bodo štele za kršitev prepovedi nečloveškega ali ponižujočega ravnanja. Zato je treba vedno presoditi, ali je prišlo do omejitve vaših pravic in ali je ta situacija na vas osebno učinkovala tako močno, da je šlo za kršitve vaših pravic.
Situacije, v katerih bi se razmere lahko štele za nečloveško ali ponižujoče ravnanje, se od človeka do človeka lahko razlikujejo. Razmere, ki so za nekoga povsem običajne, so lahko za drugega ponižujoče. Zato je pomembno, da vsako posamezno situacijo presojamo posebej, pri čemer upoštevamo značilnosti ravnanja in vpletene osebe, kot so:
- njihova starost, spol, zdravstveno stanje itd.
primer Pridržanje v hladni celici za določen čas lahko zdravi odrasli osebi povzroča manjše nevšečnosti; vendar lahko daljše obdobje hladne temperature povzroči resno trpljenje in škodo starejši osebi krhkega zdravja.
primer Če osebi, ki nima posebnih prehranskih potreb, postrežejo meso, to ne bi smelo povzročiti poniževanja. Vendar pa siljenje osebe, kateri verska prepričanja prepovedujejo uživanje mesa, najverjetneje ne bo kršilo le njene svobode veroizpovedi, temveč ji bo povzročalo tudi ponižanje in moralno trpljenje.
- pogoji in učinki ravnanja
primer Če preiskavo celotnega telesa brez očitnih razlogov opravi uradna oseba istega spola samo enkrat, zasebno, verjetno ne bo šlo za kršitev prepovedi ponižujočega ravnanja. Če pa se take preiskave izvajajo vsak mesec brez očitnega razloga, bo tako ravnanje najverjetneje ponižujoče in bo povzročilo hudo ponižanje. Prav tako bo preiskava, četudi se opravi enkrat, vendar javno, najverjetneje povzročila hudo ponižanje in bo to veljalo za ponižujoče.
- trajanje in pogostnost ravnanja
primer Če si dve osebi delita majhno celico z dvema posteljama, ki jo skoraj povsem zapolnita, vendar imata večino dneva dostop do večje skupne sobe, najverjetneje to ne bo pomenilo kršitve prepovedi nečlovečnega ravnanja. Če pa so te osebe prisiljene dlje časa preživljati po 23 ur na dan v celici, ki nima prostora za sedenje ali za nekaj korakov, lahko to povzroči hudo duševno in fizično trpljenje.
Za vsako uporabo sile obstajajo strogi pogoji. Najpomembneje je vedeti, da se sila lahko uporabi le kadar je nujna za preprečevanje nevarnosti ali za zagotovitev reda. Preberite več o ravnanju in uporabi sile.
Na splošno bo vsaka uporaba sile, ki ni nujno potrebna, štela za kršitev prepovedi nečloveškega ravnanja ali celo mučenja. Tudi uporaba lahke fizične sile lahko krši človekove pravice, če krši posameznikovo človekovo dostojanstvo.
Za presojo, ali so bile z uporabo sile kršene človekove pravice, je poleg zgornjih splošnih meril pomembno oceniti tudi naravo ravnanja pridržane osebe ali zapornika, stopnjo nevarnosti, ki jo predstavlja, in ali so bili uporabljeni ukrepi pretirani za ustavitev takega vedenja.
primer Ponavljajoč tepež vklenjene pridržane osebe ali zapornika, ki se ga premešča v drugo stavbo in se fizično ne upira tej premestitvi, bo pomenilo kršitev prepovedi nečloveškega ravnanja. Vendar pa obvladovanje in vklepanje pridržane osebe ali zapornika, ki fizično obračunava s sojetnikom, najverjetneje ne bo kršilo prepovedi nečloveškega ravnanja.
Če je uporaba sile s strani uradnih oseb povzročila smrt posameznika, je lahko prišlo do kršitve pravice do življenja. Preberite več o tem v pravica do življenja.
Zaporska uprava ali drugi ustrezni organi, ki so odgovorni za vaše pridržanje, so tudi dolžni preprečiti in ustrezno preiskati primere, v katerih so uradne osebe, pazniki ali sojetniki z vami ravnali nečloveško, vas poniževali ali celo mučili. Čeprav država v teh razmerah morda niti ni neposredno odgovorna za samo ravnanje, mora ustrezno preučiti vaše pritožbe glede slabega ravnanja ali nečloveških razmer in preprečiti ponavljanje v prihodnosti. Če te dolžnosti ne bo izpolnila, se bo štelo, da je država kršila prepoved mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja.