Sovražni govor ima lahko veliko oblik, zato je pomembno, da se zavedamo različnih situacij, v katerih se določeno izražanje lahko šteje za sovražni govor.
Zasebno izražene oblike sovraštva
Ne smemo si delati utvar, da so izrazi sovraštva in žaljivega govora do nekaterih posameznikov in skupin vsakodnevni pojav v zasebni sferi. Zaradi splošnega negativnega odnosa do teh oseb (skupin) so nekateri ljudje nagnjeni k izražanju mnenj na ostre in žaljive načine v zasebni komunikaciji.
primer Dva prijatelja si med igranjem videoiger izmenjujeta številne rasistične šale.
Ta zasebna komunikacija se običajno ne šteje za sovražni govor, saj je cilj sovražnega govora javno spodbujati skupine oseb in celo družbo kot celoto k sovraštvu. Zato ne bo pomenilo kršitve človekovih pravic in ne bo kaznovano. Vendar pa se zasebno izražen sovražni govor, če ni nadzorovan, vrača v javno sfero in spodbuja nadaljnje napetosti ter druge oblike nezakonite diskriminacije in zlorabe. Zato si mora država prizadevati za ustrezno izobraževanje o škodi, ki jo povzročata sovražni govor in diskriminacija.
Javno izražen sovražni govor
Javno izražen sovražni govor se šteje za zelo resen in kazniv. Slovenski kazenski zakonik omogoča sankcioniranje sovražnega govora z denarno kaznijo, družbeno koristnim delom ali odvzemom prostosti do dveh let. Da se kaznivo dejanje šteje za sovražni govor, mora ustrezati opisu sovražnega govora iz 297. člena slovenskega Kazenskega zakonika. Prav tako, javno poveličevanje, zanikanje, oprostitev ali grobo omalovaževanje storjenega genocida, vojnih zločinov ter zločinov proti miru in človeštvu se štejejo za kazniv sovražni govor.
Sovražni govor ima lahko različne oblike in se lahko širi ne le v "resničnem življenju", ampak tudi na spletu. Razvrstimo ga lahko v različne kategorije. Na primer sovražni govor, namenjen spodbujanju verskega ali rasnega sovraštva, sovražni govor, namenjen poveličevanju vojnih zločinov, itd.
primer Skupina ljudi je v bližini krajevne cerkve organizirala nedovoljeno javno srečanje, na katerem so kričali žaljivke na račun kristjanov.
Sovražni govor na spletu
Spletni sovražni govor je bolj toleriran kot sovražni govor, izražen "offline", torej v resničnem življenju, in ga je žal težje nadzorovati. Prav tako je za uporabnike lažje biti žaljiv na spletu kot zunaj njega. Spletni sovražni govor se širi in krepi s podcenjevanjem njegovih učinkov in s prepričanjem, da so uporabniki na spletu nekaznovani ali da jih varuje anonimnost.Vendar je takšno razmišljanje napačno, saj javni organi izvajajo tudi potrebne ukrepe za boj proti sovražnemu govoru, ki se širi na spletu.
primer Več uporabnikov interneta je objavilo sovražne komentarje pod člankom o poroki homoseksualnega para, ki je posvojil otroka. Uporabnikom so pozneje sodili in jih spoznali za krive spodbujanja sovraštva.
Večinoma bo sovražni govor na spletu veljal za enak sovražnemu govoru, izraženemu "offline", torej v resničnem življenju, in uporabniki, ki širijo sovražni govor, bodo lahko odgovarjali. Zaradi načina delovanja interneta lahko odgovarjajo tudi platforme in portali, ki ustvarjajo pogoje za širjenje sovražnega govora in ne odstranijo pravočasno komentarjev, ki ga vsebujejo.
primer Novičarski portal je bil kaznovan, ker ni ukrepal po prejemu poročil o sovražnih komentarjih pod članki, objavljenimi na novičarskem portalu o Judih.
Zanikanje, banalizacija, odobravanje in poveličevanje
Država je dolžna kaznovati vsako namerno javno odobravanje, zanikanje, grobo banaliziranje ali poveličevanje zločinov genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, usmerjenih proti skupini oseb ali članom take skupine, kadar se ravnanje izvaja na način, ki lahko spodbuja nasilje ali sovraštvo proti njej ali njim.
primer Med televizijskim intervjujem oseba trdi, da je zaradi holokavsta umrlo le nekaj Judov in ne več milijonov, s čimer izpodbija obstoj tega zločina.