Sovražni govor javno spodbuja sovraštvo ali nasilje proti posameznikom ali skupinam na podlagi določenih lastnosti in se lahko zakonito kaznuje. Vendar je treba razlikovati med sovražnim govorom in kaznivimi dejanji iz sovraštva.
Razlikovanje med sovražnim govorom in kaznivimi dejanji iz sovraštva
Skoraj vsako kaznivo dejanje, ki ga določa zakon, se lahko šteje za kaznivo dejanje iz sovraštva, če ima dva potrebna elementa - zakon ga mora priznati kot kaznivo dejanje in mora imeti pristranski motiv. Sovražni govor pa je posebna vrsta kaznivega dejanja. Gre za javno izražanje, ki širi, spodbuja, promovira ali upravičuje sovraštvo ali nasilje do posameznika ali skupine ljudi na podlagi določenih lastnosti, kot so na primer rasa, narodnost, spol, starost, spolna usmerjenost, prepričanje ali zdravstveno stanje, z namenom spodkopavanja njihovega dostojanstva. Za razliko od kaznivih dejanj iz sovraštva sovražni govor nima elementa "osnovnega kaznivega dejanja". To pomeni, da če sovražni govor ne vsebuje predsodkovnega ali nestrpnega motiva, ni kaznivega dejanja, ki bi ga bilo treba kaznovati. To pomeni, da je sovražno kaznivo dejanje kot pojem veliko širše kot sovražni govor.
pomembno Sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva imajo nekatere podobne značilnosti, in sicer ju motivira sovraštvo ali nestrpnost do posameznikov ali skupin na podlagi določenih lastnosti. Včasih lahko storilec med kaznivim dejanjem iz sovraštva tudi javno izrazi sovraštvo ali nasilje na podlagi etnične pripadnosti, vere ali drugih značilnosti žrtve. Tako v Latviji javni organi in posamezniki pogosto omenjajo sovražni govor v okviru kaznivih dejanj iz sovraštva in ga včasih kategorizirajo kot kaznivo dejanje iz sovraštva.
V Sloveniji je sovražni govor kaznivo dejanje, kot je določeno v Kazenskem zakoniku. Sovražni govor ni zaščiten s svobodo izražanja.
Preberite več o sovražnem govoru.
Elementi sovražnega govora v kaznivih dejanjih iz sovraštva
Elemente sovražnega govora je včasih mogoče opaziti pred, med ali po storitvi kaznivega dejanja iz sovraštva, zato je država dolžna takšne elemente vključiti v preiskavo.
primer Če priče povedo, da so slišale, kako je storilec pred napadom na homoseksualni par kričal homofobne žaljivke, je treba to upoštevati med preiskavo in nadaljnjimi ukrepi.
Če ima storilec predmete, kot so knjige, glasba ali plakati, ki kažejo na pristranskost ali predsodke, je treba med preiskavo upoštevati tudi to.
primer Če policija med preiskavo najde ksenofobne plakate v stanovanju storilca po njegovem napadu na skupino tujcev, je treba upoštevati tudi to.