Pri ugotavljanju, ali je vaša pravica do stikov zakonito omejena in ali je bila vaša pravica do družinskega življenja dovolj spoštovana, vam lahko pomagajo spodnja vprašanja. Če je odgovor na katero od teh vprašanj v vašem primeru nikalen, vam je bila pravica do družinskega življenja morda kršena. V takem primeru se imate pravico pritožiti. Preberite več o tem, kako se pritožiti.
Kakršnokoli omejitev pravice starša do stikov z otrokom mora dopuščati zakon. Družinski zakonik določa, da vam lahko pravdno sodišče pravico do stikov omeji ali odvzame, če je otrok zaradi izvajanja pravice do stikov ogrožen in je njegove interese mogoče ustrezno zavarovati le z omejitvijo ali odvzemom pravice starša do stikov.
Vaša pravica do družinskega življenja je bila kršena, kadar zakon omejitve pravice do stikov ne dovoljuje. V tem primeru drugih vprašanj ni treba preučevati.
Cilj omejitve pravice do stikov mora biti zaščita legitimnega interesa. Edini legitimni interes za omejitev pravice do stikov je zavarovanje koristi otroka.
Če ni nobenega legitimnega cilja za omejitev pravice do stikov, taka omejitev ne bo zakonita, vaša pravica do družinskega življenja pa je bila kršena. V tem primeru nujnosti in sorazmernosti omejitve ni treba presojati.
Omejitev pravice do stikov mora biti potrebna in primerna za zaščito drugih legitimnih interesov.
Pri presoji, ali je taka potrebnost resnično obstajala, je treba odgovoriti na naslednja vprašanja:
a) Bi stik starša z otrokom ogrozil korist otroka?
Pravico do stika je zakonito omejiti, če bi stik z otrokom ogrozil njegovo življenje, zdravje ali razvoj.
primer Pravica starša do stika z otrokom je lahko omejena, če je bil prej ta starš do otroka nasilen.
b) Ali obstajajo alternativni načini za dosego legitimnega cilja, ki v družino posegajo manj?
Tudi če je bila pravica do stika omejena, lahko obstajajo drugi manj omejevalni ukrepi za zaščito pravnih interesov otroka, hkrati pa se poskrbi za čas, ki ga lahko preživite z otrokom. To je mogoče doseči z uvedbo nekaterih omejevalnih pogojev, kot je poseben kraj srečanja ali nadzor drugih oseb ali ustanov.
Če ste popolnoma prikrajšani za pravico do stika, je treba presoditi možnost zaščite vaših legitimnih interesov, ne da bi vam v celoti odvzeli pravico do stika. Vendar lahko obstajajo situacije, ki zahtevajo popoln odvzem pravice do stikov kot edini ukrep za zaščito pomembnih otrokovih interesov, na primer njegovega življenja ali zdravja.
a) Kaj je v korist otroka?
Pri ugotavljanju koristi otroka v konkretnem primeru mora državni organ upoštevati starost, zrelost in želje otroka. Korist otroka je, da se ohranijo vezi s člani njegove družine, razen v primerih, ko bi to škodovalo njegovemu zdravju in razvoju. Preberite več o načelu koristi otroka.
primer Otrokovo mnenje ne bo odločilno, če je verjetno, da bo trpel nasilje od zadevnega starša. V takem primeru je treba objektivno presoditi, ali je srečevanje s takim staršem v korist otrokovega razvoja v varnem in stabilnem okolju.
Otrokova starost, duševno in fizično stanje imajo v postopku odločanja posebno vlogo. Mlajši kot je otrok, večja je možnost, da bo po omejitvi ali odvzemu pravice do stikov, ko je otrok dan v varstvo drugega starša ali celo v rejniško družino, s tem drugim staršem ali rejniško družino vzpostavil tesen odnos. Tako je lahko v otrokovo korist, da se v njegove nove odnose ne posega.
Po drugi strani, omejitve pravice do stika z otrokom lahko privedejo do odtujitve otroka od starša, katerega pravica do stikov je bila omejena, z veliko bolj omejenimi možnostmi vnovične združitve in obnovitve razmerja med staršem in otrokom.
primer Omejitev pravice do stikov z dojenčkom ali malčkom bodo huje vplivale na možnost ohranjanja sorodstvenih vezi kot pri starejšem otroku ali najstniku, ki je čustveno vez s staršem že vzpostavil.
Upoštevati je treba tudi druge vidike omejitve pravice do stikov, kot na primer to, da se z omejitvijo otroku onemogočajo nadaljni stiki z njegovimi sorojenci, s katerimi je v tesnih odnosih, kar morda ni v koristi otroka.
b) Kakšne so značilnosti in vedenje starša do otroka in drugega starša?
- Ali starš trpi za boleznijo ali zasvojenostjo, ki bi lahko otroka ogrozila?
- Ali starš otroka zanemarja ali ga zlorablja ali je bil do njega in drugih družinskih članov nasilen?
- Če starš ima te težave, ali je bil pred omejitvijo pravice do stikov motiviran za zdravljenje in/ali institucionalno pomoč?
- Ali je bil starš motiviran in sodeluje z oblastmi, da bi našli najboljšo rešitev za dani položaj, pred se mu omeji pravica do stikov?
c) Ali je bil starš obravnavan drugače na podlagi nekaterih vidikov, povezanih z njegovo ali njeno osebnostjo?
Če je bilo zgolj dejstvo, da je starševa osebnost, na primer pripadnost določeni veroizpovedi, odločilni dejavnik za omejitev pravice do stikov z lastnim otrokom, gre lahko za kršitev prepovedi diskriminacije in neenakega obravnavanja. Vendar pa ne bo šlo za kršitev, če bo organ natančno preučil vse dokaze in na podlagi tega ugotovil, da lahko vpliv nekaterih osebnih vidikov ogroža koristi otroka.
primer Prepoved diskriminacije in neenakega obravnavanja bo najverjetneje kršena, če je bila vaša pravica do stikov z otrokom omejena ali povsem onemogočena izključno na podlagi vaše spolne usmerjenosti, veroizpovedi ali starosti.
d) Če imate druge otroke v skrbništvu drugega starša ali pa so v oskrbi zavoda, ali vam je dovoljeno ohranjati stike z njimi?
Če so vaši drugi otroci v skrbništvu drugega starša ali so iz podobnih razlogov nameščeni v zavod, vendar imate lahko kljub temu stike z njimi, lahko to pomeni neenako obravnavanje zadevnega otroka. V takem primeru bodo morali imeti državni organi zadostne razloge za različno obravnavanje, sicer lahko kršijo prepoved neenakega obravnavanja in pravico do družinskega življenja.
e) Je bil postopek odločanja pravičen?
Je bil starš vključen v postopek odločanja?
Vključenost starša zagotavlja, da odločitev ni enostranska in samovoljna. Starš ima pravico:
- biti slišan in da predstavi argumente proti omejitvi pravice do stikov z otrokom
- biti v celoti obveščen o razmerah in imeti dostop do vseh ustreznih dokazov, ki so jih zbrali organi.
Položaj in njegove posledice je treba staršu, ki trpi za duševno boleznijo ali motnjami v duševnem razvoju, pojasniti na način, ki ga razume. To lahko vključuje tudi zagotavljanje pravne pomoči in svetovanje ter usmerjanje pri iskanju take pomoči.
Če starš nima možnosti, da bi bil vključen in slišan v postopku odločanja, lahko to privede do kršitve njegove pravice do družinskega življenja. Vendar sodelovanje zadevnega starša v postopku odločanja ni potrebno v izjemnih situacijah, kot so:
- ko starša ni mogoče najti;
- starševo fizično ali duševno stanje je tako, da situacije ne more razumeti;
- v drugih okoliščinah, kjer bi bilo to nemogoče ali pretirano težko.
Ali so oblasti temeljito preučile celotno družinsko situacijo?
Temeljita preučitev pomeni, da so oblasti presojale vse dejavnike in dokaze dejanske, čustvene, psihološke, materialne in zdravstvene narave ter našle uravnoteženo in razumno rešitev za zavarovanje tako koristi otroka kot tudi pravic staršev.