Predkazenski postopek in preiskava sta dela postopka med začetkom zadeve in začetkom sojenja. V predkazenskem postopku vaš primer vodi policija ali tožilec, sodno preiskavo pa vodi preiskovalni sodnik.
Postopek pred pričetkom sojenja je sestavljen iz dveh delov: predkazenskega postopka in preiskave.
Predkazenski postopek
V predkazenskem postopku policija poskuša ugotoviti, kaj se je v zadevi zgodilo. Običajno postopek opravi policija, v izjemnih primerih pa drug poseben organ, na primer tožilec.
Če menite, da so bile z določenimi dejanji ali odločitvami policistov kršene vaše pravice, morate vložiti pritožbo pri Ministrstvu za notranje zadeve.
Preiskava
Po predkazenskem postopku bo tožilec od preiskovalnega sodnika zahteval uvedbo preiskave. Zoper odločitev sodnika o uvedbi preiskave se lahko pritožite. Namen preiskave je zbiranje dokazov. Med preiskavo lahko predlagate dokaze in dejstva, ki so vam v prid. Med preiskavo ste lahko navzoči in pregledate svoj spis. Morebitne pritožbe glede trajanja preiskave ali morebitnih kršitev med preiskavo naslovite na predsednika sodišča.
Ko preiskovalni sodnik zaključi preiskavo, se tožilec odloči, ali bo vložil obtožnico. Zoper obtožnico imate pravico do pritožbe.
primer Če vam je preiskovalni sodnik zavrnil dostop do dela spisa, ki se nanaša na vašo zadevo, morate vložiti pritožbo pri predsedniku sodišča.
Postopki in roki
Vse odločitve, zoper katere se je mogoče pritožiti, morajo vsebovati informacije o postopku in rokih za pritožbo.
Na odločitve preiskovalnega sodnika se običajno ni mogoče pritožiti. V kolikor se želite pritožiti na dejanja ali odločitve preiskovalnega sodnika, morate pritožbo vložiti pri preiskovalnem sodniku, ki jo bo posredoval zunajobravnavnemu senatu, ki je pristojen za odločanje o pritožbah zoper odločitve preiskovalnega sodnika.
pomembno Zelo pomembno je, da upoštevate roke, ki so dani za te vrste pritožb. V skladu z Zakonom o kazenskem postopku, če zakon ne določa drugače, je rok za pritožbo zoper sklep sodnika 15 dni.