Imate pravico do javne sodne obravnave. Ta zagotavlja, da sodišče ne sprejema sodb v tajnosti ter da je delo sodišča odprto in vidno javnosti.
Vaša pravica do javne obravnave vključuje dva vidika - javno obravnavo in javno razglasitev sodb sodišča.
Pravica do ustne obravnave se na splošno uporablja v postopku na vsaj eni stopnji. Tudi v Sloveniji pritožbeno sodišče praviloma opravi ustno obravnavo. Spodaj si lahko preberete več o ustnem zaslišanju in navzočnosti javnosti ter o primerih, ko se sodišče lahko odloči, da ustne obravnave javno ne bo izvedlo.
Ustne obravnave v vašem postopku morajo biti na splošno javne, kar pomeni tudi, da so v sodni dvorani lahko prisotni predstavniki javnosti in mediji. Vendar se lahko javnost v katerem koli delu sojenja izključi, bodisi iz celotne bodisi iz dela obravnave. To sodišče lahko stori, če:
- je obtoženec mladoletnik_ca
- je to potrebno zaradi varovanja skrivnosti, vzdrževanja javnega reda in miru ali iz moralnih razlogov
- je treba zaščititi zasebno ali družinsko življenje osebe ali interese mladoletnika_ce
- bi bila javna obravnava v nasprotju z interesi pravosodja
- je treba zaščititi varnost oseb, vpletenih v zadevo
Kadar se sodnik odloči za izključitev javnosti, mora takšno odločitev posebej utemeljiti. Razloge mora navesti za vsako obravnavo ali del obravnave, ki je zaprta za javnost.
primer Potreba po zaščiti priče ne more upravičiti izključitve javnosti iz celotne obravnave, če je priča zaslišana na samo eni seji.
Sodbe morajo biti v vseh primerih dostopne javnosti. Javna razglasitev sodbe ne pomeni, da je treba vsako sodbo razglasiti v sodni dvorani ob prisotnosti javnosti. Šteje se, da je bila sodba javno razglašena tudi, če je javnosti razglasitev sodbe na voljo, na primer, na posebni spletni strani.
Glede na okoliščine zadeve so lahko nekateri deli sodbe, kot so osebni podatki zaščitenih prič, žrtev ali druge zaupne informacije, prikriti. Sodišča ne morejo prikriti celotne sodbe. Razglasitev krivde ali nedolžnosti in sodba morata biti vedno javna.