Sodišča imajo obveznost, da svoje odločitve ustrezno obrazložijo. Iz obrazložitve sodne odločbe mora biti razvidno, katera pravno pomembna dejstva je sodišče vzelo kot dejansko podlago za svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
Ta zahteva se nanaša na končno sodno odločbo in na vse druge odločitve, ki so sprejete tekom postopka. Zagotavlja, da odločitev sodišča ni arbitrarna, in da je sodišče preučilo navedbe obeh strank.
Dolžina in podrobnost sodne odločbe je odvisna od:
- vrste sprejete odločitve
- pomembnosti v postopku
- vrste vprašanj, ki jih obravnava
primer Obsodilna ali oprostilna sodba mora vsebovati podrobno obrazložitev vseh elementov kaznivega dejanja. Odločitev o podaljšanju postopkovnih rokov pa je lahko manj podrobna.
Obrazloženost sodbe
Odločitev sodišča mora biti v zadostni meri obrazložena, četudi se sodišče na strinja z vami. Kljub tej zahtevi, se sodišču v obrazložitvi svoje odločbe ni potrebno podrobno ali sploh opredeljevati do vseh navedb strank. Do odločilnih dejstev in dokazov se mora sodišče vsebinsko opredeliti.
Domet
Obveznost, da sodišče izda obrazloženo odločbo, se ne nanaša na čisto vsako odločitev, ki jo sprejme tekom postopka. V vsakem primeru se nanaša na sodbe in sklepe, ki vplivajo na vaše človekove pravice. Sodnik ni dolžan podrobno obrazložiti preproste odločitve, kjer je sporno zgolj vprašanje uporabe in razlage prava.
primer Odločitev o podaljšanju pripora mora biti zelo podrobno utemeljena. Nasprotno pa odločitev o tem, da se določeni dokumenti v postopku ne upoštevajo, ker je stranka zamudila rok za njihovo predložitev, ne zahteva obsežne razlage.
Sodba in sklepi pritožbenega sodišča
Če se pritožbeno sodišče strinja s stališči, ki jih je v obrazložitvi navedlo nižje sodišče, in v pritožbi niso bila izpostavljena druga sporna vprašanja, je dopustno, da se na ta stališča sklicuje zgolj na kratko.