Domneva nedolžnosti pomeni, da vas ni mogoče razglasiti za krivega storitve kaznivega dejanja, za katero ste obtoženi, preden je v vašem primeru izdana pravnomočna sodba.
Obravnava tekom kazenskega postopka
Domneva nedolžnosti pomeni, da vas morajo stranke, ki sodelujejo v postopku, zlasti državni uradniki, v vseh izjavah o postopku zunaj sodne dvorane obravnavati kot nedolžnega. Ne pomeni pa, da tožilstvo v sodni dvorani ne sme trditi, da ste krivi očitanega kaznivega dejanja.
Državni uradniki lahko obveščajo medije o poteku ali stanju vašega primera. Vendar domneva nedolžnosti pomeni, da javni uslužbenci ne smejo dajati izjav o vaši krivdi ali vrsti kazni, ki bi jo morali prejeti, preden je bila izrečena pravnomočna sodba.
primer Če tožilec ali policist pri obveščanju medijev o poteku sojenja med tekočim sojenjem izjavi, da ste zagotovo storili očitano kaznivo dejanje, se to šteje za kršitev domneve nedolžnosti.
Namigovanja o krivdi
Domneva nedolžnosti prepoveduje tudi posredna namigovanja na vašo morebitno krivdo. V nekaterih primerih lahko izjava, ki ne navaja jasno, da ste krivi, še vedno krši domnevo nedolžnosti. Pri ugotavljanju, ali je izjava kršila vašo pravico do domneve nedolžnosti, je treba poleg izrečenih besed upoštevati tudi pomen in splošni podton izjave.
Obveznost spoštovanja domneve nedolžnosti velja tudi za sodnike v izjavah in odločitvah, ki jih sprejmejo pred pravnomočno sodbo.
primer Izjava, četudi posredna, da je obdolženec kriv očitanega kaznivega dejanja v odločbi s katero se odredi njegov pripor, bo pomenila kršitev domneve nedolžnosti.
Domneva nedolžnosti velja ves čas sojenja, vključno z vsemi fazami pritožbe.