Sodniki morajo soditi izključno na podlagi prava, na njih ne sme vplivati nihče.
Sodišče, ki odloča o vaši zadevi, mora biti neodvisno. To pomeni, da mora biti sodnikova odločitev sprejeta v skladu s pravom in da nanjo ne sme vplivati nihče drug.
Neodvisnost sodstva
Neodvisnost pomeni, da so sodišča (sodna veja oblasti) ločena od vlade (izvršilna veja oblasti) in parlamenta (zakonodajna veja oblasti). Določen neizogiben vpliv na delovanje sodišč sam po sebi še ne pomeni, da sodišča ne delujejo neodvisno. Pomembno je, da so sodniki pri reševanju konkretnih primerov prosti vseh nedopustnih vplivov.
primer Čeprav parlament izvoli sodnike in Ministrstvo za pravosodje pripravlja in oblikuje strategije v sodnih zadevah, to še ne pomeni, da sodišča niso neodvisna.
Sodniška neodvisnost
Sodniške neodvisnosti ne smejo ogrožati niti stranke niti drugi udeleženci postopka.
primer Sodnik, ki je hkrati tudi predavatelj na univerzi, ne sme odločati v zadevi, kjer je ena izmed pravdnih strank dekan univerze, kjer sodnik predava.
Izločitev sodnika
Ni dovolj, da je sodišče neodvisno zgolj formalno. Delovati mora na tak način, da o njegovi neodvisnosti stranke v postopku ali javnost ne dvomijo. Če izkažete, da obstojijo utemeljeni razlogi za dvom v neodvisnost sodnika, lahko zahtevate njegovo izločitev.
Zakon o upravnem sporu vam daje možnost, da zahtevate izločitev sodnika, če menite, da pri odločanju v vaši zadevi ni neodvisen. Praviloma ste že pred začetkom sojenja obveščeni o tem, kateri sodnik bo odločal o vaši zadevi. Če so vam že takrat znani razlogi za izločitev določenega sodnika, morate na sodišču podati ustrezen predlog za njegovo izločitev. Po začetku sojenja jih lahko uspešno uveljavljate le, če ste zanje izvedeli šele naknadno. V takem primeru morate nemudoma vložiti predlog za izločitev sodnika.