Če sodišče ugotovi, da ste prestopili dovoljene meje kritike in obrekovali drugo osebo, morajo biti sankcije, ki vam bodo naložene, sorazmerne. Pretirano stroge kazni lahko še vedno kršijo svobodo izražanja, čeprav so vaše izjave pomenile žaljiva obdolžitev.
primer Znesek odškodnine za žaljive izraze ne bi smel biti tako visok, da bi privedel medij do insolventnosti ali odvrnil posameznega novinarja od ponovnega poročanja o zadevah javnega interesa.
Civilnopravni sredstvi: odškodnina in umik
Civilnopravna sredstva se najpogosteje uporabljajo v primerih žaljive obdolžitve. Civilnopravna sredstva lahko vključujejo denarno odškodnino in obveznost preklica razžalitvenih izjav ali opravičilo. Pri izbiri vrste pravnega sredstva ali zneska odškodnine morajo sodišča pretehtati resnost škode za ugled osebe in pomen svobode izražanja druge osebe.
primer Če sodišče zadnje stopnje dodeli odškodnino, ki je približno štirikrat višja od odškodnine, ki so jo sodišča doslej dodeljevala v primerih žaljive obdolžitve, to ne bo sorazmerno, razen če obstajajo izjemne okoliščine, ki upravičujejo takšen znesek odškodnine.
Kazenske sankcije
Kazenske sankcije so v primerih žaljive obdolžitve izjema in jih je treba uporabljati zelo previdno. Kazenske sankcije so najstrožja vrsta kazni, zato se običajno uporabljajo za najhujše kršitve, kot so izjave, ki spodbujajo sovraštvo ali nasilje.
Prav tako jih je treba uporabljati le izjemoma, saj bi lahko kazenske sankcije medije tudi v prihodnje odvračale od izpolnjevanja njihove vloge.
Kazenski zakonik Republike Slovenije predvideva kazenske sankcije le za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime.
To so: razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanje, očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, sramotitev Republike Slovenije, sramotitev tuje države ali mednarodne organizacije in sramotitev slovenskega naroda ali narodnih skupnosti.Ta kazniva dejanja vsebujejo posebne določbe za novinarje in medije, ki poudarjajo njihovo vlogo v družbi na eni strani ter potencialno večjo škodo, ki jo povzroči obrekovanje prek javnih medijev.
Prav tako so predvidene kazenske sankcije za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Kaznuje se, kdor javno spodbuja ali razpihuje etično, rasno, versko ali drugo sovraštvo, spopade ali nestrpnost ali kdor spodbuja kakršno koli drugo neenakost zaradi telesnih ali duševnih pomanjkljivosti ali spolne usmerjenosti. Obrekovanje pa je žaljivo izražanje, ki je namerno, vsebuje neresnična dejstva in je izraženo javno ali objavljeno v tisku ali drugih medijih. Vendar so kazenske sankcije tudi v teh primerih izjema. Oblasti morajo dokazati potrebo po kazenskih sankcijah in zakaj druge, manj omejevalne sankcije, kot je zahtevek za denarno odškodnino v civilnem postopku, ne zadostujejo.