Posebne pravice, svoboščine in varstvo

Mediji uživajo posebne pravice, svoboščine in zaščito, saj veljajo za "psa čuvaja" (watchdog) demokratične družbe.

Vloga medijev v demokratični družbi je opisana kot vloga "javnega psa čuvaja". To pomeni, da je naloga medijev obveščati družbo o zadevah javnega interesa ter ustvarjati platformo za javno razpravo in razmislek. Zato mediji pri opravljanju te naloge uživajo posebno varstvo in pravice. Dejavnosti medijev temeljijo na:

  • svobodi izražanja
  • nedotakljivosti in varstva človekove osebnosti in dostojanstva
  • prostem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja in prepričanja ter različne vsebine
  • avtonomiji urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi koncepti in poklicnimi kodeksi
  • ter osebno odgovornost novinarjev ali drugih avtorjev in urednikov za posledice njihovega dela

Poročanje o zadevah javnega interesa

Širša javnost ima pravico do obveščanja o zadevah javnega interesa. Kaj se šteje za "javni interes", ni jasno opredeljeno in je do neke mere odvisno od konteksta, v katerem se o določeni temi razpravlja.

primer Poročilo o tem, kako je minister zlorabil svoja pooblastila z vplivanjem na rezultate javnih razpisov, prikaz napetosti med posameznimi etničnimi ali verskimi skupinami v družbi ali kritika pomanjkljivosti v policijski preiskavi primera umora, bi nedvomno spadali med zadeve javnega interesa.

Varstvo 

Novinarji uživajo najvišjo raven zaščite pri poročanju o zadevah javnega interesa. To pomeni, da imajo več svobode pri kritiziranju in objavljanju informacij, ki bi sicer lahko kršile pravice drugih ljudi. Tudi v teh primerih svoboda tiska ni neomejena, vendar je treba vse omejitve zelo strogo oceniti. To varstvo je povezano z dolžnostmi in odgovornostmi, ki se imenujejo standardi poklicnega ravnanja , ki se pričakuje, da ga bodo mediji in novinarji spoštovali.

Poročanje o drugih zadevah

Pravice medijev so zaščitene tudi, kadar poročajo o temah, ki ne veljajo za zadeve javnega interesa, na primer o zabavi. Ker pa takšna poročila nimajo prevladujočega javnega interesa ali pomena, imajo mediji manj svobode pri kritiziranju ali objavljanju informacij ali izjav, ki bi lahko posegale v pravice drugih ljudi, kot je pravica do zasebnega življenja. Preberite več o poročanju o zasebnem življenju.

Gradiva

Nazadnje posodobljeno 25/09/2023