V primerih, ko gre v postopkih z oblastmi ali na sodišču za interese otroka, ima vsak otrok pravico do izjave. Pravica do izjave pripomore k temu, da se v vsakem posamičnem primeru upošteva največja korist otroka.
Pomen otrokovega mnenja
Otrokovo mnenje ima lahko v procesu odločanja odločilno vlogo. Pristojni organ ali sodišče bo v vsakem posameznem primeru upoštevalo in ocenjevalo, kaj je otroku najbolj v korist.
primer V primerih posvojitve sodišče upošteva otrokovo mnenje. Otrok lahko svoje mnenje izrazi sam ali prek osebe, ki ji zaupa. Otrokovi ugovori zoper določene posvojitelje ali zoper ločitev od njegovih sorojencev zaradi posvojitve so zelo pomembni.
Otrokovo mnenje ne bo vedno odločilno, saj lahko pride do situacij, ko njegove želje morda niso v skladu s tem, kar je odločeno kot njegova največja korist. Če se državni organi odločijo v nasprotju z otrokovim mnenjem, mora biti takšna odločitev dobro obrazložena.
primer Če obstaja resna nevarnost, da starši so in bodo še naprej nasilni, ali da bodo otroka zanemarjali, se lahko organ odloči, da bo otroka ločil od družine, ne glede na njegovo željo, da bi zanj skrbeli starši.
Pravica do izjave
Otrokova stališča lahko ugotovimo tako, da mu prisluhnemo neposredno, ali omogočimo, da svoje mnenje izrazi prek osebe, ki ji zaupa in ki jo je izbral sam. Kadar to ni mogoče ali zakon izrecno dovoljuje, se lahko otroka zasliši prek njegovega zastopnika, na primer starša ali skrbnika.
Otrok ima pravico do izjave pred centrom za socialno delo in pred vsemi sodišči v vseh primerih, ki zadevajo njegove interese. Postopki, v katerih se običajno pridobi otrokovo mnenje, se nanašajo na:
- skrbništvo nad otrokom, omejitev ali odvzem skrbništva
- pravice in omejitve glede sitkov s starši
- vrnitev otroka v družino po odvzemu
- vrnitev otroka k družini po nezakoniti odstranitvi v drugo državo
- posvojitev
Pogoji in omejitve
Pravica do izjave ni absolutna pravica. Od državnih organov ali sodišč se ne zahteva vedno, da otroka zaslišijo osebno, ampak je to odvisno od okoliščin posameznega primera ter starosti in zrelosti otroka. Otrok se lahko odloči, da bo svoja stališča izrazil prek osebe, ki ji zaupa. Izjavo lahko poda v neformalnem okolju.
primer V zadevah glede skrbništva nad otrokom in stikov s starši, sodišče upošteva otrokovo izjavo, če je dovolj zrel, da razume pomen in posledice svoje izjave. Otrokova stališča in želje je treba spoštovati zlasti, če je mladostnik.
V določenih primerih je neposredno zasliševanje in izpraševanje otroka neprimerno ali celo ogroža njegovo čustveno stabilnost in zdravje. Zato se lahko namesto neposrednega zaslišanja otroka kot dokaz uporabi mnenje strokovnjaka, ki odraža mnenje otroka. V teh primerih se lahko izvedenec osebno sestane z otrokom, da ugotovi njegova stališča.
primer Mnenje strokovnjaka, kot je mnenje psihologa, se lahko uporabi, če je otrok trpel zaradi nasilja ali spolne zlorabe in če lahko neposredno zaslišanje ogrozi njegovo čustveno stabilnost. Na podoben način se lahko z izvedenskim mnenjem ugotovi stališče otroka, ki je bil nezakonito odstranjen iz države, v kateri prebiva, o morebitni vrnitvi.