Ali je odvzem vaše starševske skrbi zakonit?

Odvzem starševske skrbi mora dopuščati zakon. Družinski zakonik določa primere, ko je odvzem dovoljen: Sodišče enemu od staršev ali obema odvzame starševsko skrb le, če je otrok ogrožen in iz okoliščin primera izhaja, da ne kaže, da bi lahko ali bosta vnovič prevzela skrb za njegovo vzgojo in varstvo, zlasti če sta hudo kršila obveznosti ali zlorabila pravice, ki izhajajo iz starševske skrbi, ali sta otroka zapustila ali s svojim ravnanjem očitno pokazala, da zanj ne bosta skrbela.

Če odvzem starševske skrbi ni dovoljen po zakonu, vam je bila kršena pravica do družinskega življenja. V tem primeru ni treba preučevati drugih vprašanj.

Cilj odvzema starševske skrbi mora biti zaščita legitimnega interesa.

Edini legitimni interes za njen odvzem je zavarovanje koristi otroka.

primer Če je starš nasilen ali ogroža otrokovo zdravje, se lahko starševska skrb odvzame, da se zagotovi varovanje otrokovega zdravja in njegov interes za razvoj v varnem okolju.

Če odvzem starševske skrbi nima legitimnega cilja, potem tudi ni zakonit in vam je bila morda kršena pravica do družinskega življenja. V takem primeru ni treba presojati nujnosti in sorazmernosti odvzema.

Odvzem starševske skrbi mora biti potreben in primeren za zaščito legitimnih interesov, običajno otrokovih.

Pri presoji njene potrebnosti je treba odgovoriti na naslednja vprašanja:

a) Ali so otrokovo življenje, zdravje ali razvoj resno ogroženi?

Prvič, za take grožnje morajo biti na voljo zadostni in konkretni dokazi, na primer zdravniška izjava ali mnenje otroka.

Drugič, oceniti je treba, ali:

• te grožnje povzroča zadevni starš
• bi otrok trpel zaradi nasilja starša, če bi ostal v njegovem skrbništvu

primer Resne grožnje s strani starša, ki bi upravičile takojšni odvzem otroka, bi bile podana takrat, ko bi obstajal močan sum spolne zlorabe s strani tega starša.

• bi otrok trpel zaradi posledic nezadostne oskrbe, izobraževalnih pomanjkljivosti in pomanjkanja čustvene podpore starša, če starševska skrb ne bi bila odvzeta

primer Ta zahteva bi bila izpolnjena, če bi bil starš zasvojen z alkoholom in otroku ne bi zagotovil potrebne oskrbe in podpore.

• obstajajo še drugi posebni razlogi, zakaj starš ni sposoben skrbeti za otroka, in ti razlogi niso odvisni od njegovega vedenja

primer Starš trpi za duševno ali telesno boleznijo, zaradi katere je nemogoče ustrezno skrbeti za otroka.

• bi lahko grožnjo odstranili z zagotovitvijo finančne in socialne pomoči ter učinkovitega svetovanja pristojnih organov, tako da bi lahko otrok ostal pri staršu.

primer Revščina starša in/ali pomanjkanje ustreznih stanovanjskih razmer je vprašanje, ki ga je mogoče rešiti s podporo pristojnih organov in kot tako ni zadosten in zakonit razlog za odvzem starševske skrbi.

pomembno Že samo dejstvo, da bi lahko otroka postavili v ugodnejše okolje za njegovo vzgojo, ni zadosten razlog za odvzem starševske skrbi.

b) Ali obstajajo drugi alternativni način za dosego legitimnega cilja, ki manj posegajo v družino?

• Ali je bilo mogoče zagotoviti potrebno finančno in socialno pomoč za otrokovo življenje, zdravje in razvoj?
• Ali je bilo mogoče urediti tako, da bi drugi starš, sorodnik ali ožji družinski prijatelj lahko pomagal skrbeti za otroka?

pomembno Če je bila starševska skrb odvzeta hkrati z uvedbo postopka posvojitve, se tak ukrep šteje za posebno hud. To je zato, ker se postopek posvojitve konča z dokončnim in nepopravljivim odvzemom otroka iz skrbništva staršev.

c) Je bila odredba za odvzem starševske skrbi izdana nujno?

Nujno izdana odredba o odvzemu starševske skrbi (nujna odredba) je še posebej huda omejitev pravice staršev do družinskega življenja. Vendar je tak ukrep zakonit, če zanj obstajajo zadostni razlogi.

primer Nujnost konkretne situacije, kot je huda ogroženost otrokovega življenja in zdravja, bi zahtevala takojšen odziv oblasti in bi upravičevala tak nujni ukrep. 

Oba konkurirajoča interesa – vaša pravica do družinskega življenja in zakonita korist vašega otroka do stalne in stabilne skrbi ter vzgoje – morata biti medsebojno uravnotežena, državne ustanove pa morajo najti pošteno ravnotežje. Dovolj mora biti argumentov, zakaj so v konkretnem primeru interesi drugih odtehtali vaše pravice.

Odvzem starševske skrbi je zelo hud poseg, saj razdre odnos med otrokom in staršem. Za korist otroka morajo biti dovolj utemeljeni in tehtni premisleki. V postopku tehtanja je treba presojati naslednje vidike:

a) Korist otroka

V korist otroka je, da se ohranijo vezi s člani njegove družine, razen v primerih, ko bi to škodovalo njegovemu zdravju in razvoju. Pri ugotavljanju koristi otroka v vsakem konkretnem primeru morajo organi upoštevati otrokovo starost, zrelost in želje. Preberite več o načelu koristi otroka. 

primer Otrokova želja, da ostane pri zadevnem staršu, ne bo odločilna, če je verjetno, da bo trpel nasilje v družini od zadevnega starša. V takem primeru je treba objektivno presoditi, ali je v korist otroka, če se ga oddalji od tega starša, da bi otroku zagotovili razvoj v varnem in stabilnem okolju.

Otrokova starost, duševno in fizično stanje imajo v postopku odločanja posebno vlogo. Mlajši kot je otrok, večja je možnost, da bo po odvzemu starševske skrbi, ko je otrok dan v varstvo drugega starša, zakonitega skrbnika ali rejnika, s tem vzpostavil tesen odnos in je tako lahko v otrokovo korist, da se v te nove odnose ne posega. V takem primeru lahko oteži vnovično vzpostavitev odvzete starševske skrbi in odnosa z otrokom. Z drugimi besedami, odvzem starševske skrbi v primeru mlajšega otroka lahko privede do odtujitve zadevnega starša z veliko bolj omejenimi možnostmi vnovične združitve in obnove odnosa med staršem in otrokom.

primer Odvzem starševske skrbi v primeru novorojenega otroka je izredno oster ukrep, ki ga je treba sprejeti šele po zelo skrbnem premisleku.

b) Kakšne so značilnosti in vedenje starša do otroka in drugega starša?

• Ali starš trpi zaradi bolezni ali zasvojenosti, ki onemogoča ali pretirano otežuje zadostno skrb za otroka?
• Ali je starš zanemarjal otroka, je otroka zlorabljal in/ali bil do njega in drugih družinskih članov nasilen?
• Če starš ima zgoraj omenjene težave, ali je bil pred odvzemom starševske skrbi motiviran za zdravljenje in/ali institucionalno pomoč?
• Ali je bil starš motiviran in sodeluje z oblastmi, da bi našli najboljšo rešitev za dani položaj pred odvzemom starševske skrbi?
• Ali je starš drugemu staršu namerno preprečil stik z otrokom, čeprav pristojni organ ali sodišče ni omejilo pravice do stikov?

c) Ali je bil starš obravnavan drugače na podlagi nekaterih vidikov, povezanih z njegovo ali njeno osebnostjo? 

primer Starševska skrb starša je bila odvzeta na podlagi njegovih ali njenih objektivnih značilnosti ali prepričanj, kot so njegova ali njena spolna usmerjenost, veroizpoved ali starost.

Če je bilo zgolj dejstvo, da je starševa osebnost, na primer pripadnost določeni veroizpovedi, odločilni dejavnik za odvzem starševske skrbi, gre lahko za kršitev prepovedi neenakega obravnavanja. Vendar pa ne bo šlo za kršitev, če bo organ natančno preučil vse dokaze in na podlagi tega ugotovil, da lahko vpliv nekaterih osebnih vidikov ogroža koristi otroka.

d) Ali lahko starš po odvzemu starševske skrbi vzpostavi stik z otrokom in uveljavlja svojo pravico do stikov?

Priložnost za stik z otrokom in srečanje z njim, medtem ko je starševska skrb odvzeta, blaži močan učinek na pravico staršev do družinskega življenja, ki ga povzroči odvzem starševske skrbi.

Preberite več o zakonitosti omejitev starševske pravice do stikov. 

e) Ali je otroka zaradi odvzema starševske skrbi vzel v skrbništvo drugi od staršev, sorodnik ali ožji družinski prijatelj? 

Tak ukrep je blažja omejitev kot dajanje otroka v skrbništvo nepovezane osebe ali specializirane ustanove. V takih razmerah se je na primer glede pravice do stikov in obiska otroka na splošno lažje dogovoriti in jo tudi uresničevati.

f) Je bil postopek odločanja pravičen?

Je bil starš vključen v postopek odločanja?

Vključenost starša zagotavlja, da odločitev ni enostranska in samovoljna. Starš ima pravico:

• biti slišan in da predstavi argumente proti odvzemu starševske skrbi
• biti v celoti obveščen o razmerah in imeti dostop do vseh ustreznih dokazov, ki so jih zbrali organi.

Položaj in njegove posledice je treba staršu, ki trpi za duševno boleznijo ali motnjami v duševnem razvoju, pojasniti na način, ki ga razume. To lahko vključuje tudi zagotavljanje pravne pomoči in po potrebi svetovanje in usmerjanje pri iskanju take pomoči. 

Če starš nima možnosti, da bi bil vključen in slišan v postopku odločanja, lahko to privede do kršitve njegove pravice do družinskega življenja. Vendar sodelovanje zadevnega starša v postopku odločanja ni potrebno v izjemnih situacijah, kot so: 

• kjer starša ni mogoče najti
• starševo fizično ali duševno stanje je tako, da ne more razumeti situacije
• v drugih okoliščinah, kjer bi bilo to nemogoče ali pretirano težko

Ali so oblasti temeljito preučile celotno družinsko situacijo?

Temeljita preučitev vključuje proučitev vseh dejavnikov in dokazov dejanske, čustvene, psihološke, materialne in zdravstvene narave ter uravnoteženo in razumno presojo koristi otroka in staršev.