Kaj vključuje dolžnost zagotavljanja človeškega in dostojanstvenega ravnanja in kako presoditi, ali je prišlo do kršitve?
Vsakdo ima pravico do človeškega in dostojanstvenega ravnanja. To pomeni, da ni dovolj, če se državni organi zgolj izogibajo nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju z vami ali mučenju, temveč vas morajo tudi aktivno zaščititi in preiskovati primere, ko je z vami tako ravnal nekdo drug.
Izvedite več o:
Nekatere razmere v kraju pridržanja ali v zaporu (nps. razmere v vaši celici, kot je denimo zagotavljanje svetlobe in ustreznega števila ljudi) ali dejanja državnih uslužbencev (npr. uporaba sile ali telesna preiskava), lahko povzročijo telesno bolečino ali občutek, da se vas je sramotilo ali poniževalo, če niso pravilno izvedena. Človekove pravice državnim institucijam ali uradnikom prepovedujejo, da vam kadarkoli ali v kakršnikoli situaciji povzročajo takšno trpljenje. Temu pravimo prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali – v najhujših primerih – mučenja.
Nekatere omejitve vaših pravic ne bodo povzročile takojšnjega trpljenja.
primer Čeprav ste upravičeni do ustrezne ravni svetlobe v vaši celici, vam dan z zatemnjenimi lučmi običajno ne bo povzročal večjih nevšečnosti. Vseeno pa lahko štirje meseci v poltemnih pogojih resno poškodujejo vaše duševno počutje ali vaš vid.
Pri presoji, ali so z nekom ravnali nečloveško, ponižujoče ali ga celo mučili, je treba ugotoviti, ali mu je bil prizadejan določen minimalen prag trpljenja. Zgolj neprijetnosti, čeprav trajajo določeno obdobje, ne bodo štele za kršitev prepovedi nečloveškega ali ponižujočega ravnanja. Zato je treba vedno presoditi, ali je prišlo do omejitve vaših pravic in ali je ta situacija na vas osebno učinkovala tako močno, da je šlo za kršitve vaših pravic.
Situacije, v katerih bi se razmere lahko štele za nečloveško ali ponižujoče ravnanje, se lahko od človeka do človeka razlikujejo. Razmere, ki so za nekoga povsem običajne, so lahko za nekoga drugega ponižujoče. Zato je pomembno, da vsako posamezno situacijo presojamo posamezno, pri čemer upoštevamo značilnosti ravnanja in vpletene osebe, kot so:
- njihova starost, spol in zdravstveno stanje
primer Zdravi osebi lahko pridržanje v hladni celici za določen čas povzroča zgolj manjše nevšečnosti. Vendar pa lahko daljše obdobje hladne temperature povzroči resno trpljenje in škodo starejši osebi krhkega zdravja.
primer Če osebi, ki nima posebnih prehranskih potreb, postrežejo meso, to ne bi smelo povzročiti poniževanja. Vendar pa siljenje osebe, katere verska prepričanja ji prepovedujejo uživati meso, najverjetneje ne bo kršilo le njene svobode veroizpovedi, temveč ji bo povzročalo tudi ponižanje in moralno trpljenje.
- pogoji in učinki ravnanja
primer Če preiskavo celotnega telesa brez očitnih razlogov opravi uradna oseba istega spola samo enkrat, zasebno, verjetno ne bo šlo za kršitev prepovedi ponižujočega ravnanja. Če pa se take preiskave izvajajo vsak mesec brez očitnega razloga, bo najverjetneje ponižujoče in bo povzročilo hudo ponižanje. Podobno, če se enkrat opravi preiskava celotnega telesa, vendar javno, bo to najverjetneje povzročilo hudo ponižanje in bo veljalo za ponižujoče.
- trajanje in pogostnost ravnanja
primer Če si dve osebi delita majhno celico z dvema posteljama, ki celico skoraj povsem zapolnita, vendar imata večino dneva prost dostop do večje skupne sobe, najverjetneje to ne bo pomenilo kršitve prepovedi nečlovečnega ravnanja. Če pa so te osebe prisiljene dlje časa preživljati po 23 ur na dan v celici, ki nima prostora za sedenje ali za nekaj korakov, lahko to povzroči hudo duševno in fizično trpljenje.
Za vsako uporabo sile obstajajo strogi pogoji. Najpomembneje je, da se lahko uporablja zgolj takrat, ko je nujna za preprečevanje nevarnosti ali zagotovitev reda. Preberite več o ravnanju in uporabi sile.
Na splošno bo vsaka uporaba sile, ki ni nujno potrebna, štela za kršitev prepovedi nečloveškega ravnanja ali celo mučenja. Tudi uporaba lahke fizične sile lahko krši človekove pravice, če krši človekovo dostojanstvo posameznika.
Za presojo, ali so bile z uporabo sile kršene človekove pravice, je poleg zgornjih splošnih meril pomembno oceniti tudi naravo ravnanja pridržane osebe ali zapornika, stopnjo nevarnosti, ki jo predstavlja, in ali so bili uporabljeni ukrepi pretirani za ustavitev takega vedenja.
primer Ponavljajoč tepež vklenjene pridržane osebe ali zapornika, ki se ga premešča v drugo stavbo in se fizično ne upira tej premestitvi, bo pomenilo kršitev prepovedi nečloveškega ravnanja. Vendar pa obvladovanje in vklepanje pridržane osebe ali zapornika, ki fizično obračunava s sojetnikom, najverjetneje ne bo kršilo prepovedi nečloveškega ravnanja.
Več o smrti posameznika zaradi uporabe sile s strani uradnih oseb preberite v: pravica do življenja.
Zaporska uprava ali drugi ustrezni organi, ki so odgovorni za vaše pridržanje, so dolžni preprečiti in ustrezno preiskati primere, v katerih so uradne osebe, pazniki ali sojetniki z vami ravnali nečloveško, vas poniževali ali celo mučili. Čeprav država v teh razmerah morda niti ni neposredno odgovorna za ravnanje, mora ustrezno preučiti vaše pritožbe glede slabega ravnanja ali nečloveških razmer in preprečiti ponavljanje v prihodnosti.
Če te dolžnosti ne bo izpolnila, se bo štelo, da je država kršila prepoved mučenja ali nečloveškega in ponižujočega ravnanja.