Vsakdo ima pravico sporočati svoja mnenja in ideje ter deliti informacije v kakršni koli obliki. V povezavi s človekovimi pravicami se to imenuje svoboda izražanja. Ta državi in drugim ljudem v družbi prepoveduje cenzuro in jo je mogoče omejiti le iz zelo resnih razlogov. Zagotovljena je svoboda mišljenja, izražanja, govora, javnega nastopanja, tiska ter drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in razširja informacije in mnenja.
Demokracija
Svoboda izražanja je pomembna človekova pravica, ki je bistvena za demokratičnost družbe. Omogoča svobodno izmenjavo idej, mnenj in informacij ter tako članom družbe omogoča, da si oblikujejo lastno mnenje o vprašanjih javnega pomena. Svoboda izražanja služi javni razpravi ter podpira svoboden in neodvisen tisk, informirano državljanstvo in pregledno delovanje države.
Obseg
Svoboda izražanja varuje skoraj vse načine, na katere se lahko izrazite, ne glede na vsebino ali ton vašega sporočila. Zajema vse:
- prostore (javne in zasebne)
- namene (politične, umetniške in komercialne)
- oblike (besede, slike in zvoki)
- medije (filme, risanke, radio, televizijo in družbene medije)
primer Lahko napišete komentar k članku na spletnem portalu, predvajate pesem na javnem mestu, objavite oglas na ulici ali nosite majico, ki izraža določeno idejo.
Svoboda izražanja vas varuje pred neupravičenim omejevanjem vašega izražanja, vendar vam ne zagotavlja dostopa do sredstev za izražanje vaših idej.
primer Revija ali spletni portal lahko zavrne objavo vašega članka ali komentarja, podjetje za družbene medije pa lahko komentar odstrani.
Omejitve
Pravica do svobode izražanja je zelo široka, vendar ima svoje meje in jo je mogoče omejiti.To se zgodi, kadar svoboda izražanja ene osebe krši pravice druge osebe ali vrednote družbe kot celote. V takšnih primerih lahko država zakonito omeji ali kaznuje izraze, ki povzročajo škodo. Taki primeri so kršitve zasebnega življenja, žaljiva obdolžitev, sovražni govor, obscenost, pornografija, javni red, nacionalna varnost, tajni podatki, poslovne skrivnosti ali kršitve avtorskih pravic.
Vsi ukrepi, ki omejujejo svobodo izražanja, morajo biti navedeni v zakonu, uporabljati se lahko le iz utemeljenih razlogov (legitimni cilj) in morajo biti izjema, ki temelji na posamezni situaciji.
Več o zakonskih omejitvah in merilih za ocenjevanje.
Sovražni govor
Svoboda izražanja ima svoje meje in ne zajema vseh izrazov. Sovražni govor ni zaščiten s svobodo izražanja in je kaznivo dejanje. Sovražni govor je vsaka oblika spodbujanja, širjenja ali opravičevanja sovraštva in nasilja proti posamezniku ali skupini ljudi na podlagi določenih lastnosti, kot so rasa, narodnost, spol, starost, spolna usmerjenost, prepričanje ali zdravstveno stanje. Sovražni govor je v nasprotju z osnovnimi vrednotami demokratične družbe, zato ga lahko država zakonito prepreči ali kaznuje.
Preberite več o sovražnem govoru.
Svoboda medijev
Svoboda izražanja daje medijem posebne pravice in dolžnosti. Mediji obveščajo družbo o zadevah javnega interesa in ustvarjajo pomembno platformo za javni nadzor, razpravo in razmislek. Zato neodvisni mediji in kakovostno novinarstvo veljajo za "psa čuvaja" demokratične družbe.
Zaradi te vloge človekove pravice novinarjem in medijem zagotavljajo dodatne pravice in varovala pri opravljanju njihovih nalog. Na primer, novinarski viri imajo posebno varstvo, kadar se zbirajo in poročajo informacije o vprašanjih javnega interesa. Novinarjev ni mogoče prisiliti, da razkrijejo svoje vire, razen če tako odredi sodišče.
Preberite več o svobodi medijev.
Dostop do informacij
Svoboda izražanja velja tudi za možnost, da svobodno delite in prejmete vse informacije, ki bi vas utegnile zanimati. Na primer z branjem določenega časopisa ali spletne strani, poslušanjem radijskega programa ali gledanjem televizijske postaje. To vključuje tudi pravico državljanov do dostopa do javnih in pod določenimi pogoji tudi do omejenih informacij, ki jih imajo tudi državne institucije.
Preberite več o dostopu do informacij.